Stroški dela v javnem sektorju so se v prvih osmih mesecih letos povečali za več kot deset odstotkov, čeprav veljavni državni proračun za celotno leto predvideva le 3,1-odstotno rast. Fiskalni svet zato opozarja, da je bila rast teh izdatkov pri načrtovanju proračuna znova občutno podcenjena.
Državni proračun je od januarja do avgusta ustvaril 1,22 milijarde evrov primanjkljaja, kar je približno 200 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Primanjkljaj je bil kljub močni rasti prihodkov višji zaradi še nekoliko hitrejše rasti odhodkov.
Podatki izhajajo iz najnovejše mesečne informacije Fiskalnega sveta, ki spremlja tekoče izvrševanje državnega proračuna. Svet opozarja tudi na začasen računovodski učinek knjiženja dobička Slovenskega državnega holdinga.
Avgusta je bilo med prihodke namreč vključenih 85 milijonov evrov lanskega dobička SDH, namenjenega skladu za obnovo, ustrezen odhodek pa še ni bil knjižen. Če bi upoštevali tudi ta učinek, bi bil primanjkljaj za 85 milijonov evrov višji od trenutno prikazanega.
Prihodki presegli deset milijard evrov
Proračunski prihodki so v prvih osmih mesecih dosegli 10,32 milijarde evrov in bili medletno višji za 10,9 odstotka.
Približno polovico povečanja so prispevali višji prihodki od davka na dodano vrednost. Njihova rast se krepi od druge polovice lanskega leta, kar po oceni Fiskalnega sveta kaže na izboljševanje makroekonomskih gibanj.
Višji so bili tudi prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb. K temu je prispeval aprilski poračun obveznosti za prejšnje leto, ki je bil blizu rekordnim vrednostim.
Pomemben del rasti predstavljajo tudi sredstva Evropske unije. Povečanje je povezano predvsem s pospešenim črpanjem denarja iz načrta za okrevanje in odpornost, katerega izvajanje se letos izteka.
Odhodki rastejo še hitreje
Proračunski odhodki so v osmih mesecih dosegli 11,54 milijarde evrov in se medletno povečali za 11,3 odstotka.
Del povečanja je povezan z odvajanjem namenskih prihodkov v proračunske sklade. Toda tudi brez tega učinka je bila rast odhodkov približno desetodstotna.
Več kot tretjino povečanja odhodkov so povzročili višji stroški dela. Njihova rast se je v zadnjih mesecih dodatno okrepila zaradi delne uskladitve plač z lansko inflacijo, višjega regresa in julijskega izplačila tretjega obroka zvišanj v okviru plačne reforme.
“Več kot 10-odstotna rast stroškov dela nakazuje, da so bili ti podcenjeni tudi ob načrtovanju letošnjega proračuna,” je zapisal Fiskalni svet.
Veljavni proračun je namreč predvideval, da se bodo stroški dela v celotnem letu povečali zgolj za 3,1 odstotka. Dosedanja realizacija je tako več kot trikrat višja od načrtovane stopnje.
Več tudi za socialne transferje in vzdrževanje
K rasti odhodkov so prispevali še višji transferji posameznikom in gospodinjstvom, izdatki za blago in storitve, plačila v proračun Evropske unije ter investicijska poraba.
Socialna nadomestila so bila medletno višja za več kot desetino. Fiskalni svet rast pripisuje redni zakonski uskladitvi z inflacijo in dodatnim ukrepom države.
Za približno desetino so se povečali tudi izdatki za blago in storitve, predvsem zaradi višjih stroškov tekočega vzdrževanja. Investicijska poraba je bila medletno višja za okoli 25 odstotkov, vendar kljub temu še vedno zaostaja za proračunskimi načrti. Najhitreje rastejo naložbe v zdravstveno, izobraževalno in prometno infrastrukturo.
Končna višina primanjkljaja še ni znana
Veljavni proračun za letos predvideva 2,11 milijarde evrov primanjkljaja. Vlada pripravlja rebalans, vendar njegova celovita vsebina še ni predstavljena.
Po doslej dostopnih podatkih naj bi se odhodki povečali za približno 750 milijonov evrov. Okoli 300 milijonov evrov naj bi bilo povezanih s sredstvi načrta za okrevanje in odpornost, ki na končni saldo praviloma nimajo neposrednega vpliva.
Fiskalni svet ob tem pričakuje, da bodo tudi davčni prihodki presegli veljavne načrte. Natančnejšo oceno letošnjega primanjkljaja bo zato mogoče pripraviti šele po predstavitvi rebalansa in morebitnih vladnih ukrepov za stabilizacijo javnih financ.
