Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ob načrtovani reorganizaciji vlade predlaga vzpostavitev novega Urada Vlade RS za digitalno politiko in umetno inteligenco ter okrepitev vloge ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, pri digitalizaciji podjetij.
Na zbornici opozarjajo, da po ukinitvi samostojnega ministrstva za digitalno preobrazbo ostaja odprto vprašanje, kako bo država v prihodnje usklajeno vodila digitalizacijo javnega sektorja, gospodarstva in družbe.
Po njihovem mnenju digitalizacija ne sme postati zgolj podporna naloga posameznih ministrstev, temveč mora ostati ena ključnih razvojnih politik države.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal meni, da reorganizacija vlade odpira priložnost za učinkovitejše upravljanje digitalnega razvoja.
“Koalicijska pogodba odpira pomembno razvojno priložnost za učinkovitejšo državo in konkurenčnejše gospodarstvo. Da bo digitalizacija res spodbudila razvoj, mora biti vodena povezano, izvedbeno in z jasnimi učinki za uporabnike. To je tudi eden od ciljev gospodarskega programa Made in Slovenia 2035: prehod od modela ‘narejeno v Sloveniji’ k modelu ‘ustvarjeno v Sloveniji’, z več inovacijami, naprednimi tehnologijami in višjo dodano vrednostjo,” je poudarila.
Predlog novega urada pod okriljem vlade
Kot osrednjo rešitev GZS predlaga ustanovitev močne horizontalne službe oziroma Urada Vlade RS za digitalno politiko in umetno inteligenco.
Po oceni zbornice bi takšna institucija skrbela za usklajevanje digitalnih politik med posameznimi resorji, presojo večjih digitalnih projektov pred financiranjem ter preverjanje digitalne izvedljivosti zakonodaje že v fazi priprave predpisov.
Na GZS poudarjajo, da bi bili za uspešno delovanje takšnega urada ključni jasna pooblastila, strokovni kader ter sposobnost povezovanja različnih državnih organov.
Poleg tega predlagajo okrepljeno vlogo ministrstva za gospodarstvo pri digitalni preobrazbi podjetij, vključno z možnostjo imenovanja državnega sekretarja za digitalizacijo gospodarstva.
Manj administrativnih bremen in hitrejši postopki
Po navedbah GZS bi morala digitalizacija prispevati predvsem k hitrejšim upravnim postopkom, zmanjšanju administrativnih bremen in učinkovitejši podpori podjetjem pri uvajanju novih tehnologij.
Za gospodarstvo digitalna država pomeni manj podvajanja podatkov, boljšo uporabniško izkušnjo, hitrejše postopke ter več podpore pri uvajanju umetne inteligence in krepitvi digitalnih kompetenc.
Predlagana izhodišča bo GZS v prihodnjih tednih predstavila pristojnim odločevalcem kot prispevek k oblikovanju novega sistema upravljanja digitalne preobrazbe države.
