Število zaznanih tovornih prehodov je konec tedna padlo na 12, toda izvozne številke kažejo, da plovba ni obstala. Del tankerjev pluje brez vidnega sledilnega signala, Savdska Arabija pa zaradi napadov Hutijev spreminja izvozne poti.
Hormuška ožina, ena najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za nafto in utekočinjeni plin, je ob nadaljevanju napetosti na Bližnjem vzhodu skoraj brez običajnega prometa. Konec tedna je bilo skozi ožino zaznanih le 12 tovornih ladij, teden prej 35, pred začetkom vojne pa je po njej vsak dan plulo približno 125 velikih komercialnih plovil.
Na nedeljo so ožino zapustile štiri ladje – dva tankerja z naftnimi derivati ter dve prazni ladji za razsuti tovor in plin. Vstopila sta dva manjša naftna tankerja. Dan prej je iz ožine odplulo pet ladij s kmetijskim blagom, utekočinjenim naftnim plinom in gnojili, vanjo pa je vplula prazna velika plinska ladja.
Naftni proizvajalci z Bližnjega vzhoda del izvoza nadaljujejo s tankerji, ki imajo izklopljene ali nedostopne sledilnike AIS. To otežuje sprotno oceno dejanskih tokov in obenem kaže, da se izvozni sistem ni povsem ustavil. Po podatkih analitične družbe Kpler je v tednu, ki se je začel 13. septembra, Hormuško ožino zapustilo 13 tankerjev s približno 34 milijoni sodov nafte.
Savdska Arabija znova stavi na Hormuz
Poseben pritisk čuti Savdska Arabija. Napadi Hutijev na naftovod Vzhod–Zahod so omejili zanesljivost izvoza proti pristanišču Janbu ob Rdečem morju. Savdska državna družba Aramco je zato del odpreme preusmerila nazaj skozi Hormuško ožino, čeprav je plovba tam bistveno bolj izpostavljena varnostnim tveganjem.
Savdski izvoz surove nafte je v prvi polovici septembra presegel štiri milijone sodov na dan. Avgusta je znašal le 2,4 milijona sodov na dan, kar je bila najnižja raven vsaj po letu 2013. Približno polovica nafte na tankerjih, ki so v omenjenem tednu zapustili ožino, je bila savdska, iraška pa je predstavljala okoli 35 odstotkov tovora.
Analitiki JPMorgana so ob tem ocenili, da pretoki nafte iz regije kljub prekinitvam ostajajo “presenetljivo močni”, navaja Reuters. Satelitski podatki kažejo, da je Savdska Arabija v zadnjih dneh skozi Hormuz prepeljala povprečno 2,9 milijona sodov nafte na dan, medtem ko je bil ta obseg avgusta še okoli 700.000 sodov.
Nafta se je pocenila, negotovost ostaja
Trg je ob znakih delnega okrevanja savdskega izvoza in pričakovanjih, da bi se lahko odprl diplomatski kanal med Washingtonom in Teheranom, reagiral z znižanjem cen. Cena soda severnomorske nafte Brent je zdrsnila na okoli 101,7 dolarja, ameriška nafta WTI pa na približno 98,2 dolarja za sod. Padec cen za več kot dva odstotka pa še ne pomeni, da so skrbi odpravljene.
Hormuška ožina ostaja ključna točka svetovne energetske varnosti. Manj ladij na radarskih zaslonih lahko pomeni manj prometa, lahko pa tudi več plovbe v senci. Dokler se razmere na morju in okoli savdskih izvoznih poti ne umirijo, bodo podatki o prometu skozi ožino predvsem pokazatelj, kako hitro se lahko regionalna kriza prelije na svetovni energetski trg.
