Idrijska čipka je postala prva slovenska geografska označba za obrtne in industrijske izdelke, registrirana na ravni Evropske unije. Evropski urad za intelektualno lastnino (EUIPO) je registracijo potrdil 28. maja, s čimer je eden najbolj prepoznavnih slovenskih tradicionalnih izdelkov pridobil enotno zaščito na celotnem evropskem trgu.
Gre tudi za eno prvih registracij v okviru novega evropskega sistema zaščite geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke, ki se uporablja od decembra lani. Sistem proizvajalcem prvič omogoča enotno zaščito v vseh državah članicah EU.
Na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino poudarjajo, da registracija potrjuje tesno povezanost Idrijske čipke z lokalnim okoljem, tradicionalnimi tehnikami izdelave in znanjem, ki se na Idrijskem prenaša iz generacije v generacijo.
Več kot 25 let po prvi zaščiti
Idrijska čipka je bila kot geografska označba v Sloveniji zaščitena že leta 2000. V tem času je bilo izdanih več kot 350 dovoljenj za uporabo označbe.
Pot do evropske registracije je po navedbah urada rezultat dolgoletnega sodelovanja klekljaric in klekljarjev, Čipkarske šole Idrija, Občine Idrija ter strokovnjakov, ki sodelujejo v Odboru za označbo porekla Idrijske čipke.
Posebno vlogo ima Čipkarska šola Idrija, ki že več kot 150 let skrbi za prenos znanja in ohranjanje tradicije klekljanja. Občina Idrija pa je leta 2000 ustanovila odbor, ki je skupaj z državnimi institucijami vodil postopke zaščite tako na nacionalni kot evropski ravni.
Nova evropska pravila prinašajo večjo zaščito
Nova ureditev predstavlja pomembno spremembo na področju zaščite tradicionalnih izdelkov. Doslej so bili na ravni EU s posebnimi sistemi zaščiteni predvsem kmetijski proizvodi, živila, vina in žgane pijače, za obrtne in industrijske izdelke pa primerljivega sistema ni bilo.
Po oceni urada nova pravila proizvajalcem prinašajo večjo pravno varnost, učinkovitejše varstvo pred ponarejanjem in zlorabami ter lažje uveljavljanje pravic na enotnem evropskem trgu.
Pomembna novost je tudi možnost vključitve v mednarodni sistem zaščite po Ženevskem aktu Lizbonskega sporazuma, kar lahko poveča prepoznavnost evropskih tradicionalnih izdelkov tudi zunaj Evropske unije.
Na vrsti bi lahko bila tudi Ribniška suha roba
Na uradu opozarjajo, da geografske označbe niso zgolj oblika pravnega varstva, temveč tudi razvojno orodje za lokalna okolja. Poleg zaščite tradicionalnega znanja lahko prispevajo k večji prepoznavnosti izdelkov in ustvarjanju višje dodane vrednosti.
V Sloveniji je poleg Idrijske čipke registrirana tudi Ribniška suha roba, za katero že potekajo priprave na registracijo na ravni Evropske unije.
Urad za intelektualno lastnino zato proizvajalce drugih tradicionalnih izdelkov spodbuja k vključitvi v novi sistem. Postopek registracije trenutno ne vključuje pristojbin ne pri slovenskem uradu ne pri EUIPO, največji izziv pa ostajajo priprava specifikacije izdelka, dokazovanje povezave z geografskim območjem in usklajevanje med proizvajalci.
