Ameriški predsednik Donald Trump je po navedbah več virov odobril jedrski sporazum s Savdsko Arabijo, ki naj bi ameriškim podjetjem omogočil sodelovanje pri razvoju savdske civilne jedrske industrije. Dokument ne vsebuje izrecne prepovedi bogatenja urana niti dodatnega protokola, ki bi mednarodnim inšpektorjem omogočil širši nadzor.
Trumpova administracija naj bi sporazum v prihodnjih dneh poslala v pregled ameriškemu kongresu. Gre za tako imenovani sporazum 123, poimenovan po delu ameriškega zakona o jedrski energiji iz leta 1954.
Takšen dogovor je potreben, da lahko ameriška vlada in podjetja Savdski Arabiji posredujejo jedrsko tehnologijo ter sodelujejo pri gradnji več milijard dolarjev vredne civilne jedrske industrije.
Po navedbah virov Reutersa naj bi dokument podpisala ameriški minister za energijo Chris Wright in njegov savdski kolega Abdulaziz bin Salman. Bela hiša in ameriško ministrstvo za energijo sporazuma še nista javno predstavila.
Brez prepovedi bogatenja urana
Največ pomislekov vzbuja dejstvo, da sporazum ne vključuje tako imenovanega zlatega standarda. Ta bi Savdski Arabiji prepovedal bogatenje urana in predelavo izrabljenega jedrskega goriva.
Oba postopka se lahko uporabljata v civilne namene, hkrati pa sta lahko del poti do materiala za izdelavo jedrskega orožja. Dogovor naj Savdski Arabiji ne bi neposredno zagotavljal ameriške tehnologije za bogatenje urana, bi pa odprl pravno pot za sodelovanje pri jedrskem gorivnem ciklu.
Riad je že večkrat sporočil, da se pravici do bogatenja urana na lastnem ozemlju ne namerava odpovedati.
V sporazumu naj prav tako ne bi bilo dodatnega protokola Mednarodne agencije za atomsko energijo. Ta inšpektorjem omogoča obsežnejši nadzor jedrskih dejavnosti, vključno z nenapovedanimi pregledi lokacij, ki uradno niso prijavljene kot jedrski objekti.
Savdski prestolonaslednik že opozarjal na Iran
Skrb zaradi širjenja jedrskega orožja povečuje pretekla izjava savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana. Ta je leta 2018 dejal, da Savdska Arabija ne želi jedrske bombe, a bi jo skušala pridobiti, če bi jedrsko orožje razvila tudi njena regionalna tekmica Iran.
“Savdska Arabija noče pridobiti jedrske bombe, toda če bi jo razvil Iran, bi mu brez dvoma čim prej sledili,” je takrat povedal za CBS.
Sporazum prihaja v času vojne z Iranom in ameriško-izraelskih napadov, katerih eden izmed glavnih navedenih ciljev je omejevanje iranskega jedrskega programa. Kritiki zato opozarjajo, da bi milejši pogoji za Savdsko Arabijo lahko sprožili novo jedrsko tekmovanje na Bližnjem vzhodu.
Združeni arabski emirati so denimo ob podpisu podobnega sporazuma z ZDA leta 2009 sprejeli strožji zlati standard ter se odpovedali bogatenju urana in predelavi jedrskega goriva.
Kongres bo imel približno 90 dni
Ameriški minister za energijo Chris Wright je pred tem zatrjeval, da predhodni dogovor ni bil namenjen bogatenju urana ter da vsebuje vse standarde za preprečevanje širjenja jedrskega orožja, ki jih zahteva ameriška zakonodaja.
Po predložitvi sporazuma bo imel kongres približno 90 dni zasedanj za njegovo presojo. Če mu zakonodajalci ne bodo nasprotovali, bo lahko začel veljati.
Za blokado bi morala oba domova kongresa sprejeti skupno resolucijo. Če bi Trump nanjo vložil veto, bi bila za njegovo preglasovanje potrebna dvotretjinska večina. Nasprotovanje sporazumu bi zato moralo biti zelo široko in vključevati tudi del republikanskih zakonodajalcev.
