Ko poberemo zadnje jagode, rastlin ne smemo prepustiti plevelu in suhi zemlji. Prav po obiranju se začne priprava na prihodnjo sezono, pri enkrat rodnih in večkrat rodnih sortah pa nega ni povsem enaka.
Jagode po koncu obiranja niso zaključile rasti. Poleti razvijajo nove liste in pritlike, jeseni pa začnejo oblikovati cvetne brste, iz katerih bo nastal pridelek naslednjega leta. Od nege v avgustu je zato odvisno, kako močne bodo rastline spomladi.
Najprej odstranimo ostanke plodov, staro slamo, plevel ter suhe, lisaste ali močno poškodovane liste. S tem izboljšamo kroženje zraka in zmanjšamo količino rastlinskih ostankov, na katerih se lahko ohranjajo povzročitelji bolezni.
Vseh jagod ne porežemo enako
Močnejše pomlajevanje je namenjeno predvsem enkrat rodnim jagodam, ki glavni pridelek dajo zgodaj poleti. Pri urejenih nasadih lahko kmalu po zadnjem obiranju odstranimo staro listje, pri čemer ne smemo poškodovati osrednjega srčka oziroma krone rastline.
Pri poznejšem posegu je potrebna previdnost. Univerza Illinois opozarja, da popolnega rezanja listov ne izvajamo, če je od konca obiranja minilo več kot približno sedem do deset dni. Avgusta je zato pri številnih nasadih varneje odstraniti samo stare in bolne liste, zdrave pa pustiti.
Večkrat rodnih in dnevno nevtralnih jagod ne kosimo in ne porežemo na kratko, saj lahko še cvetijo in rodijo vse do jeseni. Pri njih sproti odstranjujemo le poškodovane liste, pokvarjene plodove in odvečne pritlike.
Kaj narediti s pritlikami?
Jagode poleti poženejo dolge poganjke, na katerih se razvijejo mlade rastline. Če nasada ne želimo širiti, večino pritlik odrežemo, saj pregosta zasaditev slabša zračenje, rastline pa tekmujejo za vodo in hranila.
Najmočnejše pritlike zdravih rastlin lahko uporabimo za razmnoževanje. Mlado rozeto pritisnemo ob rahlo zemljo ali jo položimo v manjši lonček, pri čemer je še ne ločimo od matične rastline. Ko razvije dovolj korenin, povezovalni poganjek prerežemo in sadiko presadimo.
Avgust in september sta primerna za sajenje novih jagod, saj imajo do zime še dovolj časa za ukoreninjenje, navaja Kraljevo hortikulturno združenje RHS.
Zalivanje se po obiranju ne konča
Ena pogostejših napak je, da jagod po zadnjem pridelku nehamo zalivati. Rastline tudi poleti potrebujejo enakomerno vlažna, ne razmočena tla. Ob suši jih zalijemo temeljito pri tleh, najbolje zjutraj, da listi ne ostanejo mokri čez noč.
Po čiščenju lahko okoli rastlin dodamo tanek sloj zrelega komposta. Če uporabimo namensko gnojilo, sledimo količinam na embalaži. Preveč dušika povzroči bujno rast listov, ne nujno tudi več jagod, poveča pa lahko občutljivost za bolezni in zimske poškodbe.
Zelo star, pregost ali močno obolel nasad se kljub negi pogosto ne obnovi več zadovoljivo. Jagode so običajno najbolj rodne v prvih nekaj sezonah. Če so plodovi vse manjši, rastline pa šibke, je avgust primeren čas, da iz zdravih pritlik pripravimo mlade sadike in postopoma obnovimo gredo.
