Opozicijske stranke izpodbijajo 17. člen novele zakona o gospodarskih družbah, ki spreminja glasovalne pravice v vzajemno povezanih podjetjih. Koalicija trdi, da odpravlja anomalijo, opozicija pa opozarja na retroaktivni poseg v lastniška razmerja. Sprememba bi lahko pomembno vplivala na upravljanje družbe Gen-I.
Svoboda, SD in Levica so na ustavno sodišče vložile zahtevo za oceno ustavnosti 17. člena novele zakona o gospodarskih družbah. Prepričane so, da je koalicija člen v novelo vključila brez ustrezne strokovne obrazložitve in kljub opozorilom zakonodajno-pravne službe državnega zbora.
Kot poroča N1, so zahtevo pripravili v Svobodi, sopodpisali pa so jo v SD in Levici. V Svobodi člen označujejo za “šolski primer podtaknjenca v zakonodaji”.
“Člen retroaktivno posega v pridobljene pravice, lastniška razmerja in upravljanje gospodarskih družb,” so poudarili v stranki nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba.
Kaj spreminja sporni člen?
Po novi ureditvi vzajemno povezana družba nima glasovalnih pravic iz deležev v drugi vzajemno povezani družbi, če ima ista oseba neposredno ali posredno več kot četrtino deležev v obeh družbah. Izjema velja, če je ta oseba ena od vzajemno povezanih družb.
Prejšnja ureditev je takšnima družbama, kadar nista bili v razmerju odvisnosti, uresničevanje glasovalnih pravic omejevala na največ četrtino deležev. Novela torej namesto omejitve pod določenimi pogoji uvaja popoln odvzem glasovalnih pravic.
Koalicija je spremembo sprejela z amandmajem na seji pristojnega parlamentarnega odbora. Pojasnila je, da želi preprečiti položaje, v katerih bi si poslovodstva s prepletanjem lastništva in glasovalnih pravic podredila odločanje na skupščinah povezanih podjetij. Po navedbah koalicije se takšni primeri pojavljajo predvsem tam, kjer je končni lastnik država.
Sprememba bi lahko posegla v upravljanje Gen-I
Novela bi lahko pomembno vplivala na lastniško in upravljavsko strukturo državnega trgovca z električno energijo Gen-I, ki ga je pred vstopom v politiko vodil Golob.
Gen energija ima več kot četrtinski delež v družbah Gen-I in Gen-EL. Družbi sta hkrati medsebojno povezani, saj je Gen-EL polovični lastnik Gen-I, Gen-I pa polovični lastnik Gen-EL. Takšna krožna lastniška struktura je bila oblikovana leta 2016, ko je Gen-I vodil Golob.
Po novi ureditvi bi lahko Gen-I in Gen-EL izgubila medsebojne glasovalne pravice, s tem pa bi se povečal vpliv državne Gen energije pri upravljanju Gen-I. Prav zaradi možnih posledic za Gen-I opozicija zahteva presojo ustavnega sodišča.
Lastniška struktura energetskega podjetja je bila v ospredju javnosti tudi ob objavi posnetkov o dogajanju v Gen-I, na katerih so sogovorniki govorili o možnostih prihodnjega upravljanja družbe.
Opozicijske stranke vztrajajo, da koalicija ni dovolj natančno pojasnila, katere pomanjkljivosti odpravlja nova ureditev in zakaj dosedanji zakonski mehanizmi niso zadostovali. O skladnosti spremenjene ureditve z ustavo bo zdaj odločalo ustavno sodišče.
