Poslanci bodo danes po nujnem postopku odločali o predlogu zakona o Skoku, ki je koalicijo in opozicijo postavil na nasprotna bregova. V koaliciji poudarjajo, da se mora država odločneje spopasti s korupcijo in najtežjimi oblikami kriminala, opozicija pa predlogu očita politizacijo tožilstva in poseganje politike v pravosodje.
Predlog zakona med drugim predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v nov tožilski organ Skok ter ustanovitev posebnega sodišča za obravnavo zadev s tega področja. Zakon je naletel na pomisleke dela pravosodnih institucij, v opoziciji pa so z dopolnili predlagali črtanje več njegovih ključnih določb.
Kot poroča STA, koalicijske poslanske skupine predlog podpirajo in poudarjajo, da sedanji sistem pregona korupcije ne prinaša dovolj sodnih epilogov. Opozicijski poslanci medtem ministru za pravosodje Mihaelu Zupančiču očitajo, da na vsebinske pomisleke ni ponudil dovolj konkretnih odgovorov.
Koalicija: Nekje se mora premakniti
Vodja poslanske skupine Demokratov Elena Zavadlav Ušaj je dejala, da so z zakonom zadovoljni, saj zaupajo presoji ministrstva o tem, katere rešitve so ključne za učinkovitejši pregon korupcije.
“Je pa vedno tako, da kadar se spremembe uvajajo, jih nihče ne želi in zato smo prepričani, da tudi marsikdo skoči v zrak,” je dejala. Po njenem mnenju zakon pomeni prvi korak k učinkovitejšemu pregonu korupcije, v poslanski skupini Demokratov pa pričakujejo, da bo v DZ dobil potrebno podporo.
Podobno je ocenil poslanec SDS Luka Simonič. “Dovolj je tega, da poslušamo samo o aferah, ni pa sodnega epiloga,” je poudaril. Kot ključno je izpostavil povezovanje institucij, ki bodo sistematično obravnavale najzahtevnejše primere.
Kritike opozicije bodo po njegovih besedah vedno prisotne, vendar se mora na tem področju “nekje premakniti”. Skok po oceni SDS pomeni uresničevanje zaveze volivcem, njegovo uspešnost pa bo treba presojati na podlagi merljivih rezultatov.
“Verjamem, da bo Skok merljivo dokazal, da uspešneje razrešuje najtežje oblike kriminala in merila morajo odločati, ali je Skok dober ali ne,” je dejal Simonič.
Poslanec NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj je opoziciji očital, da si ne želi preiskovanja korupcijskih zadev. Po njegovih besedah to kaže tudi njeno “blokiranje zakona o parlamentarni preiskavi”, predlagana dopolnila k zakonu o Skoku pa je označil za nenehno “črtanje in črtanje”.
“Če sistem ne deluje, so potrebne spremembe. Čas bo pokazal, ali je zakon dober, vsekakor pa pričakujemo, da bo metla pometla s korupcijo,” je dejal Žakelj.
Opozicija zahteva umik ključnih rešitev
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je bila kritična predvsem do odziva pravosodnega ministra na vsebinske pomisleke opozicije.
“Od ministra dobimo samo odgovor, da želi živeti v svetu brez korupcije. Lepo prosim, nismo na tekmovanju za Miss sveta,” je dejala. Od ministra, ki zakon predstavlja kot svoj osrednji projekt, bi po njenem mnenju pričakovali konkretne in argumentirane obrazložitve.
V Svobodi jih najbolj skrbi možnost politizacije tožilstva oziroma diskrecijska pravica ministra pri imenovanju tožilcev. Tacer Perlin je opozorila tudi na to, da Skok ne bo pristojen za pregon kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja.
Poslanka SD Andreja Katič je poudarila, da nihče ne nasprotuje učinkovitejšemu pregonu korupcije, gospodarskega kriminala in najhujših kaznivih dejanj, vendar je prepričana, da predlagani zakon tega cilja ne bo dosegel.
Opozicija je po njenih besedah s predlaganim črtanjem ključnih členov želela ministra prepričati, naj rešitve še enkrat premisli, prisluhne stroki in pripravi nov zakon, ki bi bil učinkovit tudi v praksi. Katič kljub temu pričakuje, da bo DZ predlog potrdil, saj ima koalicija po njenih besedah “dobro naoljen glasovalni stroj”.
Poslanka Levice Tina Brecelj je bila še ostrejša. Skok je označila za poskus politike, da si podredi pravosodje, ter mu očitala uvajanje dvojnih meril. Po njenem mnenju predlog organom pregona kljub opozorilom stroke ne zagotavlja pogojev za učinkovitejše delo.
