Odbor državnega zbora za pravosodje je po razpravi, ki se je začela v petek popoldne in končala v soboto zjutraj, podprl predlog zakona o Skoku. Zanj je glasovalo devet članov odbora, proti šest. Sprejeli so tudi vsa dopolnila koalicije, med njimi zamik začetka uporabe zakona na 1. julij 2027. O predlogu mora zdaj odločati še državni zbor.
Zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala je ena od ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja. Vlada je predlog potrdila julija in ga v državni zbor poslala po nujnem postopku. Pred obravnavo so iz sodstva in tožilstva prišla opozorila glede predlagane ureditve, o katerih smo na Portal24.si že poročali.
Kot poroča STA, so koalicijski poslanci med razpravo poudarjali, da najzahtevnejši postopki s področja korupcije in organiziranega kriminala trajajo predolgo. Poslanec NSi, SLS in Fokusa Andrej Černigoj je navedel, da je bilo povprečno trajanje korupcijskih zadev na sodiščih prve stopnje skoraj 600 dni. Predsednik odbora Andrej Poglajen iz SDS je predlog označil za korak v pravo smer.
Kaj predvideva zakon?
Sedanje Specializirano državno tožilstvo bi se preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Predlog na novo določa tudi nabor kaznivih dejanj v njegovi pristojnosti ter spreminja posamezna pravila o razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev.
Poleg tega predvideva ustanovitev specializiranega sodišča za obravnavo teh zadev. O pritožbah bi odločalo Višje sodišče v Mariboru. Vlada je pred obravnavo podprla dopolnila, s katerimi je po svojih navedbah želela upoštevati del pripomb pravosodja, med drugim glede pristojnosti novih organov, dodeljevanja zadev ter kadrovskih in prehodnih rešitev.
Odbor je sprejel tudi dopolnilo, ki začetek uporabe zakona zamika za pol leta, na 1. julij 2027. Vrhovno sodišče je sicer pred obravnavo predlagalo še daljši čas za priprave, najmanj do 1. oktobra 2027.
Opozicija opozarja na vpliv ministra pri imenovanjih
Najostrejši spor v razpravi je zadeval izbiro državnih tožilcev. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je opozorila na določbo, ki zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta: minister za pravosodje bi lahko podal predlog za imenovanje kandidata, ne da bi bil vezan na mnenje sveta. “To pomeni politizacijo postopka,” je ocenila. Koaliciji je očitala tudi, da ni dovolj upoštevala kritik stroke.
Pravosodni minister Mihael Zupančič je očitke o političnem vplivu na kadrovanje zavrnil. Zavzel se je tudi za predlagano ureditev, po kateri bi vodjo novega specializiranega tožilskega organa imenoval državni zbor. Na opozicijski očitek, da bi bilo treba najprej spremeniti zakon o kazenskem postopku, je odgovoril, da se namerava njegove prenove lotiti v kratkem.
Opozicijske Svoboda, SD in Levica predlogu nasprotujejo, Resni.ca pa ga je na odboru podprla. Po sprejetih dopolnilih je besedilo prestalo obravnavo na odboru; dokončna odločitev o zakonu je še pred poslanci.
