Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončevič je zavrnil očitke opozicije glede napovedane šolske reforme. Poudaril je, da ministrstvo še ni predstavilo dokončnih rešitev, temveč izhodišča za razpravo, v katero bodo vključeni ravnatelji, učitelji, starši in drugi poznavalci šolskega sistema. Cilj reforme po njegovih besedah ni varčevanje, ampak “več znanja za naše otroke”.
Rončevič je v odzivu zapisal, da ministrstvo veseli, da je celovita reforma vzgoje in izobraževanja prepoznana kot pomembna tema. Obenem ga preseneča, da del poslancev nasprotuje že potrebi po temeljitejših spremembah šolskega sistema.
“Rezultati PISA 2025 so najslabši, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi, padec znanja pa se ni zgodil čez noč,” je opozoril minister. Po njegovih besedah bi bilo ob večletnem slabšanju rezultatov neodgovorno nadaljevati po isti poti in čakati na naslednje meritve.
“Odgovornost ministrstva je, da se odzove in ukrepa ter znanje ponovno postavi v središče šole,” je poudaril.
Minister Rončevič: Razprave so potekale že več let
Minister je zavrnil tudi očitke, da so bila izhodišča reforme oblikovana brez predhodnih razprav. Kot je navedel, o težavah slovenskega šolskega sistema že več let potekajo strokovni posveti na različnih ravneh.
V letih 2021 in 2022 je bilo po podatkih ministrstva izvedenih sedem strokovnih razprav s skupno 659 udeležbami. Pri pripravi Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja je sodelovalo več kot 80 strokovnjakov, izvedenih pa je bilo skoraj 200 srečanj in posvetov, šest regijskih posvetov ter javna razprava v državnem zboru.
Različni deležniki so težave šolskega sistema po ministrovih besedah že večkrat prepoznali, vendar se kljub sprejetim ukrepom rezultati znanja še naprej slabšajo.
Deset strokovnih razprav v treh mesecih
Rončevič je poudaril, da predstavljena izhodišča niso dokončne rešitve. Do konca septembra bo ustanovljen Strateški svet za prenovo vzgoje in izobraževanja, ministrstvo pa namerava v naslednjih treh mesecih izvesti deset strokovnih razprav.
V pripravo ukrepov bodo po njegovih zagotovilih vključeni različni strokovni pogledi, ravnatelji, učitelji, starši in drugi, ki slovenski šolski sistem poznajo in vsakodnevno soustvarjajo.
Minister je bil precej ostrejši do dela dosedanjih oblikovalcev izobraževalne politike. “Ne bomo pa vključili pedagoškega establišmenta, ki je leta in leta dobro služil s pisanjem neštetih študij, pa še vedno ne zna podati odgovorov na vprašanja, kako obrniti katastrofalne trende, ali pa je s svojimi predlogi celo aktivno prispeval k oblikovanju trenutnega sistema,” je zapisal.
“Namen ni zmanjševanje števila učiteljev”
Rončevič je zavrnil tudi trditve, da naj bi ministrstvo z reformo zmanjševalo število učiteljev ali varčevalo na račun otrok.
“Cilj je več znanja za naše otroke ter boljši pogoji za delo učiteljev in ravnateljev – več strokovne avtonomije, več časa za učence in manj birokracije,” je poudaril.
V nadaljnjem strokovnem procesu bodo po njegovih navedbah pripravili tudi organizacijski model prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo, določili prehodno obdobje in oblikovali potrebne programske spremembe.
Minister je sklenil, da so različna stališča dobrodošla, vendar od sodelujočih pričakuje argumentirano razpravo in konkretne predloge. “Ob rezultatih, ki se že leta slabšajo, je odgovorno ukrepati, ne čakati. Cilj mora biti skupen: boljša šola, več znanja in boljša prihodnost naših otrok,” je še zapisal.
