Zoran Stevanović ostaja predsednik državnega zbora. Predlog za njegovo razrešitev, ki so ga vložili poslanci Svobode, SD in Levice, je na tajnem glasovanju podprlo 37 poslancev, 49 pa jih je glasovalo proti. Za razrešitev bi moralo glasovati najmanj 46 poslancev.
Proti razrešitvi je glasovalo 49 poslancev, kar je eden več, kot jih imajo koalicijske stranke skupaj z Resnico. Predlog je podprlo 37 poslancev oziroma trije manj, kot je skupno število poslancev Svobode, SD in Levice.
Kot poroča STA, so opozicijski poslanci predlog za Stevanovićevo razrešitev vložili po tem, ko je državni zbor dvakrat zavrnil dnevni red izrednih sej in s tem preprečil odreditev parlamentarnih preiskav, ki jih je zahtevala opozicija.
Opozicija mu očita kršenje ustavnega reda
V Svobodi, SD in Levici so Stevanoviću očitali kršenje ustavnega reda, sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije. Po njihovem mnenju je kršil poslovnik državnega zbora, poslovnik o parlamentarni preiskavi ter 85. in 93. člen ustave.
Opozicija je prepričana, da njegovo ravnanje pomeni tudi kršitev načela pravne države iz 2. člena ustave, saj je bil institut glasovanja o dnevnem redu po njihovi oceni uporabljen za preprečitev uresničevanja ustavnih pravic parlamentarne manjšine.
Po njihovih navedbah ni šlo za enkraten dogodek, napako ali zmoto, temveč za premišljeno ravnanje na dveh sejah državnega zbora. Stevanoviću so očitali tudi neprimerno vodenje sej in način komuniciranja, opozorili pa so še na njegove pretekle pravnomočne obsodbe.
Stevanović: Predlog je dokaz, da nekaj delam prav
Stevanović je vse očitke zavrnil. Predlog za svojo razrešitev je označil za legitimno parlamentarno sredstvo in dejal, da ga razume kot “največji dokaz, da nekaj dela prav”.
Glede spornih parlamentarnih preiskav je poudaril, da ne more sprejeti teze, po kateri bi predsednik državnega zbora postal osebno odgovoren za vsako odločitev večine poslancev.
Prepričan je, da državni zbor vodi mirno, brez kričanja, obračunavanja s poslanci in razlikovanja glede na njihovo politično pripadnost. “Nikoli nisem zavestno uporabil funkcije predsednika državnega zbora zato, da bi utišal političnega nasprotnika,” je zatrdil.
Po njegovem mnenju je v politično močno razdeljenem državnem zboru edina logična izbira predsednik, ki ne pripada nobenemu od dveh političnih polov.
Koalicija očitke zavrnila
V bran so mu stopili poslanci Resnice ter koalicijskih SDS, NSi, SLS, Fokusa in Demokratov. Ocenili so, da so očitki neutemeljeni in da predlog za razrešitev ne navaja nobene konkretne kršitve ustavne, zakonske ali poslovniške obveznosti predsednika državnega zbora. Kot dobro so ocenili tudi njegovo vodenje sej.
Državni zbor bo v nadaljevanju seje odločal še o predlogu za razrešitev podpredsednice DZ Nataše Avšič Bogovič.
