Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj se je udeležil okrogle mize o strateškem razvoju in sistemski ureditvi oljkarstva v Sloveniji. Poudaril je, da slovensko oljkarstvo kljub razdrobljenosti zemljišč, podnebnim spremembam in staranju nosilcev kmetij razvija velik potencial, njegova glavna prednost pa ni količina, temveč kakovost oljčnega olja.
Razprava je bila namenjena aktualnim izzivom slovenskega oljkarstva ter ukrepom za njegovo dolgoročno ureditev. Udeleženci so med drugim govorili o podpori pridelovalcem, delovanju strokovnih služb, namakanju, varstvu rastlin in financiranju nadaljnjega razvoja panoge.
Slovensko oljkarstvo večinoma temelji na manjših družinskih kmetijah. Oljčniki so pogosto majhni in razdrobljeni ter ležijo na zahtevnih terasastih ali strmih terenih, kar otežuje obdelavo in povečuje stroške.
“Slovensko oljkarstvo vidim kot eno najbolj perspektivnih kmetijskih panog, ki kljub številnim izzivom izkazuje razvojni potencial in raste,” je poudaril minister Janez Cigler Kralj.
Prednost slovenskega olja je kakovost
Slovenska pridelava je v primerjavi z največjimi evropskimi proizvajalkami količinsko majhna, domače oljčno olje pa je prepoznavno po visoki kakovosti. To potrjuje tudi zaščitena označba porekla Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre.
“Njegova prihodnost ni v velikih količinah, temveč v vrhunski kakovosti, po kateri je slovensko oljčno olje prepoznano doma in v tujini,” je dejal Cigler Kralj.
Oljkarstvo je najbolj razširjeno v Slovenski Istri, vse hitreje pa se razvija tudi na Goriškem, v Brdih, Vipavski dolini in na Krasu. Ministrstvo ob tem zaznava rast oljkarskih površin in veliko zaupanje potrošnikov v slovensko oljčno olje.
Med največjimi izzivi panoge so pogostejše suše in pozebe, visoke cene kmetijskih zemljišč, razdrobljenost površin ter staranje nosilcev kmetijskih gospodarstev. Dolgoročni razvoj bo zato odvisen tudi od generacijske prenove.
“Posebno pozornost moramo nameniti mladim prevzemnikom, saj brez njih ni prihodnosti slovenskega oljkarstva,” je opozoril minister.
Namakanje, manj birokracije in povezovanje pridelovalcev
Med prednostnimi nalogami ministrstva je Cigler Kralj izpostavil hitrejša vlaganja v namakalne sisteme ter odpravo administrativnih ovir. Dostop do vode je zaradi vse pogostejših suš eden ključnih pogojev za stabilnejšo in konkurenčnejšo pridelavo.
“Naša naloga je, da skupaj z oljkarji, stroko in stanovskimi organizacijami poiščemo rešitve za največje izzive panoge, od razdrobljenosti zemljišč in dostopa do kmetijskih površin do namakanja in zmanjševanja administrativnih bremen,” je dejal Cigler Kralj.
Razvoj panoge je usmerjen v povečanje kakovostne in trajnostne pridelave, večjo uporabo domačega oljčnega olja ter tesnejše povezovanje oljkarstva s turizmom in ohranjanjem kulturne krajine.
“Z bolj ciljno usmerjenimi ukrepi, vlaganji v vodno infrastrukturo, povezovanjem pridelovalcev ter podporo kakovostni domači pridelavi lahko okrepimo konkurenčnost sektorja in ohranimo pomembno vlogo oljkarstva pri razvoju slovenskega podeželja in kulturne krajine,” je sklenil minister.
Leto 2025 je kljub nekoliko manjši količini zaznamovala zelo dobra kakovost pridelka. Tudi za letino 2026 strokovnjaki pričakujejo kakovostno oljčno olje in namizne oljke. Zaradi naraščajočega povpraševanja ostaja povečanje domače pridelave ena pomembnejših razvojnih priložnosti slovenskega oljkarstva.
