Jutro za telo ni le prehod od spanja k budnosti. V kratkem času se spremenijo krvni tlak, raven hormonov in delovanje krvnih ploščic. Prav zato raziskave kažejo, da se možganske kapi pogosteje začnejo med 6. uro zjutraj in poldnevom kot v drugih delih dneva.
Metaanaliza 31 raziskav, v katere je bilo vključenih 11.816 primerov možganske kapi, je pokazala, da je bilo med 6. uro in poldnevom tveganje za začetek kapi za 79 odstotkov večje kot v preostalih 18 urah dneva. Jutranji vzorec so raziskovalci opazili pri ishemični in hemoragični možganski kapi ter pri prehodnem ishemičnem napadu oziroma TIA.
To ne pomeni, da ima posameznik vsako jutro za 79 odstotkov večjo verjetnost, da bo doživel možgansko kap. Podatek opisuje razporeditev evidentiranih dogodkov čez dan, posameznikovo dejansko tveganje pa je odvisno predvsem od krvnega tlaka, starosti, kajenja, sladkorne bolezni, motenj srčnega ritma in drugih dejavnikov.
Kaj se ob prebujanju dogaja v telesu?
Krvni tlak se med spanjem praviloma zniža, ob prebujanju in vstajanju pa začne naraščati. Zmanjša se raven melatonina, hormona, ki pomaga uravnavati spanje, hkrati pa se poveča izločanje kortizola, ki telo pripravi na dnevno dejavnost.
Zjutraj se spremeni tudi delovanje trombocitov oziroma krvnih ploščic. Te sodelujejo pri strjevanju krvi, zato lahko njihova povečana dejavnost ob drugih dejavnikih olajša nastanek strdka. Nekateri procesi, ki skrbijo za razgradnjo strdkov, so v tem delu dneva manj dejavni.
Telo se torej ne prebudi z enim samim pritiskom na stikalo. V kratkem času mora prilagoditi krvni obtok, srčni utrip, hormone in presnovo. Pri večini ljudi to poteka brez težav, pri ljudeh z že povečanim srčno-žilnim tveganjem pa je lahko jutranji prehod občutljivejši.
Pomembnejša od ure je kratica GROM
Ker je pri možganski kapi čas odločilen, si velja zapomniti preprosto kratico GROM:
- G – govor: oseba govori nerazločno, besed ne razume ali ne more govoriti,
- R – roka: ene roke ne more dvigniti ali je ne more zadržati,
- O – obraz: obraz postane nesimetričen, ustni kot se povesi,
- M – minuta: takoj pokličemo 112.
Znaki se navadno pojavijo nenadoma. Mednje sodijo tudi nepričakovana izguba ali poslabšanje vida, močna omotica, motnje ravnotežja in nenaden hud glavobol. Že en sam značilen znak je dovolj za sum na možgansko kap. Ne čakamo, da težave minejo, bolniku pa do prihoda reševalcev ne dajemo hrane, pijače ali zdravil.
Veliki raziskavi TIME in BedMed nista pokazali, da bi večerno jemanje zdravil za krvni tlak v primerjavi z jutranjim zmanjšalo število možganskih ali srčnih kapi. Najpomembneje je, da zdravila jemljemo redno in po zdravnikovih navodilih.
Ure jemanja zato ne spreminjamo sami. Če so jutranje meritve krvnega tlaka pogosto visoke ali se čez dan močno spreminjajo, jih je koristno nekaj časa zapisovati in pokazati zdravniku.
