Slovenija danes zaznamuje dan znanosti, ki je bil kot državni praznik prvič obeležen leta 2025. Datum sovpada s svetovnim dnevom znanosti za mir in razvoj, letošnja mednarodna tema pa je iskanje skupnih temeljev z znanstveno diplomacijo. Predsednik vlade Janez Janša je v poslanici poudaril vlogo znanja pri zmanjševanju družbenih razlik, slovensko znanstveno dediščino ter priložnosti, ki jih odpira umetna inteligenca.
Svetovni dan znanosti za mir in razvoj se vsako leto zaznamuje 10. novembra. Njegov namen je približati znanstvena dognanja širši javnosti, spodbuditi razpravo o novih tehnologijah ter opozoriti na pomen znanosti za mir, trajnostni razvoj in kakovost življenja.
Letošnja tema poudarja znanstveno diplomacijo oziroma sodelovanje raziskovalcev prek državnih in političnih meja. Takšno sodelovanje je pomembno pri vprašanjih, ki jih posamezne države ne morejo reševati same – od podnebnih sprememb in zdravja do umetne inteligence, energetike in globalne varnosti.
Znanje kot izenačevalec življenjskih možnosti
Predsednik vlade Janez Janša je poslanico začel z razmislekom o različnih okoliščinah, v katere se ljudje rodijo. Nekateri imajo že od začetka več priložnosti, drugi morajo za napredovanje vložiti bistveno več truda.
“Znanje in izobrazba sta bila vedno tista, ki sta skozi zgodovino sodobne civilizacije delovala kot najpomembnejši izenačevalec teh razlik,” je poudaril Janša.
Po njegovih besedah prav znanje omogoča, da o življenjski poti posameznika ne odločata zgolj družinsko poreklo in premoženje staršev, temveč njegove sposobnosti, delo in vztrajnost.
“Prav danes prva matematična znanja nekje v Sloveniji pridobiva naslednji Jurij Vega, na drugi strani države se osnove fizike uči novi Jožef Štefan,” je zapisal premier.
Širjenje znanstvenih dognanj skozi izobraževanje zato po njegovi oceni ni le pogoj za gospodarski napredek.
“Je naložba v osebno svobodo posameznika, v splošno blaginjo celotne skupnosti in hkrati v dolgoročno prihodnost našega naroda,” je dodal Janša.
Slovenski znanstveniki so pomagali spreminjati svet
Premier je v poslanici spomnil na več slovenskih znanstvenikov, izumiteljev in inženirjev, katerih delo je preseglo geografsko ter demografsko majhnost Slovenije.
Med njimi je navedel sina slovenskega izseljenca Franca Suhadolca, ki je vodil ekipo pri razvoju letala Boeing 747, pionirja fotografije na steklu Janeza Puharja ter Franceta Rodeta, enega od izumiteljev elektronskega žepnega kalkulatorja.
Spomnil je tudi na Hermana Potočnika Noordunga, ki je s svojimi zamislimi o vesoljskih poletih in bivanju človeka v vesolju pomembno vplival na poznejši razvoj kozmonavtike.
“Smo narod, ki je skozi stoletja večkrat dokazal, da lahko z znanjem presežemo geografsko in demografsko majhnost. Naša zgodovina je polna izjemnih izumov in prelomnih idej, ki so ključno vplivale na svet,” je poudaril Janša.
Po njegovih besedah je znanost pomembno oblikovala slovensko identiteto in Slovenijo postavila na svetovni zemljevid.
Umetne inteligence se ne smemo bati
Velik del premierjeve poslanice je namenjen umetni inteligenci, ki že spreminja izobraževanje, raziskovalno delo, industrijske postopke, razvoj zdravil in načine sporazumevanja.
Janša je opozoril, da nekateri napovedujejo mračne scenarije, po katerih bi umetna inteligenca lahko postala grožnja človeštvu. Podobnih pomislekov je bila po njegovih besedah v preteklosti deležna tudi znanost.
“V resnici je umetna inteligenca odraz nas samih – ne more namesto nas odločiti, katera vprašanja je vredno zastavljati in kakšen svet želimo ustvariti. Ta vprašanja bomo vedno zastavljali mi sami,” je zapisal predsednik vlade.
Odločilno bo, kdo bo umetno inteligenco razvijal in usmerjal ter s kakšnimi vrednotami bo to počel.
“Tisti, ki v srcu dobro mislijo, jo bodo znali usmerjati tako, da bo služila človeku, izboljševala kakovost življenja in odpirala nove priložnosti. Zato se je – podobno kot znanosti – ne smemo bati,” je poudaril Janša.
Namesto strahu morajo družbe po njegovi oceni razviti dovolj znanja in modrosti, da bodo novo tehnologijo obvladovale ter jo uporabljale v dobro ljudi.
Znanstvena metoda in človekova vest
Janša je poudaril, da prihodnosti človeštva ne bo pisala umetna inteligenca sama. O njeni uporabi in ciljih bomo še naprej odločali ljudje.
“Pri tem nam morata biti vodili tako znanstvena metoda kot človekova vest, da bo znanost skozi ustvarjalnost izpolnila svoje osnovno poslanstvo – postati in ostati najmogočnejša gonilna sila človeškega napredka,” je navedel.
Ob koncu poslanice je čestital slovenskim znanstvenicam in znanstvenikom, raziskovalcem, inovatorjem ter vsem, ki s svojim delom prispevajo k novim odkritjem.
“Ob dnevu znanosti iskreno čestitam vsem slovenskim znanstvenikom, ki Slovenijo promovirajo na svetovnem odru in s svojimi odkritji prispevajo, da svet preoblikujemo v nekaj boljšega. Za nas in za prihodnje generacije,” je sklenil predsednik vlade Janez Janša.
