Zunanji minister Tone Kajzer se je na Dubrovniškem forumu zavzel za krepitev sodelovanja s sosednjimi državami ter poudaril pomen povezovanja pristanišč Trst, Koper in Reka za večjo konkurenčnost in strateško odpornost Evrope. Ob robu foruma je opravil vrsto dvostranskih srečanj z zunanjimi ministri in visokimi predstavniki držav ter sodeloval na srečanju neformalne skupine sredozemskih držav MED9.
V ospredju sodelovanje s Hrvaško, Italijo in sredozemskim prostorom
Na Dubrovniškem forumu, enem osrednjih mednarodnih srečanj v jugovzhodni Evropi, je minister poudaril, da so dialog, sodelovanje in odprta izmenjava stališč v času velikih geopolitičnih sprememb pomembnejši kot kadar koli prej.
Po njegovih besedah takšna srečanja omogočajo usklajevanje stališč, poglabljanje sodelovanja, zlasti s sosednjimi državami, ter krepijo zaupanje med partnerji. Ob tem je izpostavil, da Slovenija s “tiho, vendar aktivno diplomacijo” odgovorno zastopa svoje interese, krepi partnerstva in prispeva k iskanju skupnih rešitev za mednarodne izzive.
Povezava Trsta, Kopra in Reke za hitrejši dostop do svetovnih trgov
Na panelni razpravi “Eno morje, številni partnerji: Sredozemlje za blaginjo vseh” je Kajzer opozoril, da so trgovina, carine, prometne povezave in dobavne verige postale pomembna geopolitična vprašanja.
“Okrepiti moramo evropsko strateško povezljivost. S povezavo treh ključnih pristanišč Severnega Jadrana – Trsta, Kopra in Reke – lahko Evropi zagotovimo hitrejši in varnejši dostop do svetovnih trgov,” je dejal.
Poudaril je, da vlaganja v prometne koridorje in infrastrukturo krepijo evropsko varnost, odpornost in dolgoročno gospodarsko blaginjo. Izpostavil je tudi pomen sredozemske univerze EMUNI v Piranu, ki spodbuja sodelovanje na področju izobraževanja in prenosa znanja. “Vse se začne in konča pri ljudeh,” je dodal.
Podpora pobudam za večjo evropsko odpornost
Kajzer se je udeležil tudi delovnega kosila zunanjih ministrov držav članic neformalne skupine sredozemskih držav MED9, ki ji letos predseduje Hrvaška. Skupaj s kolegoma iz Hrvaške in Italije je poudaril potrebo po večji konkurenčnosti Evrope, pri čemer so sogovorniki posebej izpostavili sodelovanje severnojadranskih pristanišč.
Slovenija po njegovih besedah podpira tesnejše sodelovanje v regionalnih in neformalnih pobudah, med njimi tudi Pobudo treh morij, saj dopolnjujejo evropske politike ter prispevajo k večji varnosti, odpornosti in povezljivosti celine. Izpostavil je tudi pomen pobude Global Gateway, širitve Evropske unije ter sodelovanja na področju izobraževanja.
Srečanja z ministri iz Evrope, Azije in Bližnjega vzhoda
Ob robu Dubrovniškega foruma je minister opravil vrsto dvostranskih srečanj. Med drugim se je sestal z zunanjimi ministri Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Uzbekistana, Albanije, Črne gore, Gruzije in Andore, z namestnico zunanjega ministra Japonske, namestnikom zunanjega ministra Turčije, državnim ministrom Katarja, generalnim sekretarjem Sveta Evrope, posebnim predstavnikom EU za dialog med Beogradom in Prištino ter generalnim sekretarjem Regionalnega sveta za sodelovanje.
Udeležil se je tudi praznovanja dneva državnosti Republike Slovenije in predstavitve pesniške zbirke, ki ju je pripravilo Slovensko kulturno društvo Lipa Dubrovnik.
V nagovoru slovenski skupnosti na Hrvaškem je poudaril, da so Slovenci v tujini pomembna vez med Slovenijo in državami, v katerih živijo. “Hrvaška je naša sosednja država. Dober sosed je vreden veliko, zato je krepitev odnosov s sosednjimi državami ena od zunanjepolitičnih prioritet aktualne Vlade Republike Slovenije,” je dejal. Dodal je, da odnosi med državami temeljijo predvsem na ljudeh, ki s svojim delom ohranjajo slovenski jezik, kulturo in povezanost z domovino.
Na povabilo hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića se je udeležil tudi delovne večerje najvišjih državnih predstavnikov.
