Ministrica Kirbiš Rojs z občinami o financiranju, pokrajinah in evropskih sredstvih

Ministrica Monika Kirbiš Rojs s Skupnostjo občin o financiranju in decentralizaciji Foto: Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]

Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs se je danes na bodočem sedežu ministrstva v Mariboru sestala z vodstvom Skupnosti občin Slovenije (SOS). Na srečanju so razpravljali o sistemskem financiranju občin, regionalnem razvoju, vzpostavitvi pokrajin, učinkovitejšem črpanju evropskih sredstev in poenostavitvi javnih storitev za občane.

Delovnega srečanja so se udeležili predsednik SOS Nejc Smole, podpredsednika Gregor Košir in Gregor Macedoni ter generalna sekretarka Jasmina Vidmar. Na strani ministrstva so poleg ministrice sodelovali državni sekretar Rok Šimenc, vodja kabineta Lea Furlan, generalni direktor Direktorata za kohezijo Matjaž Dragar in namestnik generalnega direktorja Marko Drofenik.

Ministrstvo podprlo pobudo občin

Predsednik SOS Nejc Smole je poudaril potrebo po ponovni vzpostavitvi operativne delovne skupine za lokalno samoupravo, ki bi omogočila hitrejše in učinkovitejše usklajevanje med državo in občinami.

Ministrica je pobudo podprla in poudarila: “Smo ministrstvo za občine.”

Dodala je, da želi ministrstvo delovati kot močan partner občinam. “Vse, kar bodo država, občine in regije danes dobro uskladile, bo dolgoročno prispevalo k uspešnejšemu razvoju Slovenije,” je dejala.

Velik del pogovorov je bil namenjen sistemsko vzdržnemu financiranju občin. Predstavniki SOS so opozorili, da “novi koeficient razvitosti občin ne odraža vedno dejanskega stanja na terenu”.

Namestnik generalnega direktorja Marko Drofenik je izpostavil “potrebo po ustrezni prenovi koeficienta razvitosti ter izboljšanju metodologije za izračun povprečnine”, pri čemer bo treba po njegovih besedah dosledneje upoštevati tudi vpliv inflacije na stroške občin.

Pokrajine pomemben dejavnik regionalnega razvoja

Pomembna tema pogovora je bila tudi vzpostavitev pokrajin. Sogovorniki so se strinjali, da “morajo biti prihodnje rešitve oblikovane v tesnem sodelovanju z regionalnimi skupnostmi in lokalnimi okolji” ter da pokrajine predstavljajo “pomemben dejavnik bolj uravnoteženega regionalnega razvoja Slovenije”.

Na področju evropske kohezijske politike je ministrica poudarila, da je “absolutna prioriteta pospešitev črpanja evropskih sredstev, da Slovenija ne bi izgubila dela razpoložljivih sredstev”.

Na ministrstvu so ob tem navedli, da so skupaj z resorji že opravili pregled izvajanja projektov in pripravljajo ukrepe za njihovo hitrejšo izvedbo.

Kirbiš Rojs se je zavzela za “več digitalizacije in poenostavitev postopkov po zgledu centraliziranih razpisov Evropske komisije” ter za večjo fleksibilnost pri upravljanju evropskih sredstev.

Ob tem je poudarila tudi potrebo po večjem zaupanju lokalnim skupnostim in regijam.

“Sistem je precej centraliziran na državni ravni. Sama bi si želela, da se po tolikih letih začne tudi bolj zaupati lokalnim skupnostim, regijam in da se vsaj določen del sredstev spusti na regionalni nivo v bolj samostojno upravljanje,” je dejala ministrica.

Podpora širšemu dostopu do razvojnih sredstev

Ministrica je izrazila podporo razširitvi mehanizma Celostnih teritorialnih naložb (CTN) tudi na občine, ki niso mestne občine, imajo pa upravno enoto.

Sogovorniki so podprli tudi idejo vzpostavitve lokalnih “one stop shopov”, ki bi občanom omogočili dostop do več javnih storitev na enem mestu. Ocenili so, da bi takšen model “pomembno prispeval k dostopnosti storitev predvsem na podeželju in v manjših krajih”.

Izpostavljena je bila tudi pobuda za krepitev zastopanosti slovenskih lokalnih skupnosti v Bruslju s širitvijo regionalne pisarne, saj bi to občinam omogočilo “še učinkovitejše vključevanje v evropske procese in pravočasno pridobivanje informacij o razvojnih priložnostih”.

Srečanje se je zaključilo z zavezo, da bosta ministrstvo in Skupnost občin Slovenije tudi v prihodnje tesno sodelovala pri pripravi rešitev za močnejšo lokalno samoupravo, uspešnejše črpanje evropskih sredstev ter bolj uravnotežen regionalni razvoj Slovenije.