Kaj se zgodi, če se varnostne razmere v tuji državi v nekaj dneh tako zaostrijo, da morajo slovenski državljani nemudoma zapustiti državo? Slovenija je v okviru vaje “Miren let 2026” prvič praktično preverila postopke njihove evakuacije z vojaškimi transportnimi letali Spartan C-27J. V vaji so sodelovali Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska, Policija ter konzularni uslužbenci iz 62 slovenskih diplomatskih predstavništev in konzulatov po svetu.
Namen vaje je bil preveriti, kako bi država ukrepala ob resnični krizi v tujini, v kateri bi bilo treba slovenske državljane in osebje veleposlaništva v kratkem času prepeljati na varno. Sodelujoči so preizkusili postopke kriznega odločanja, medresorskega usklajevanja, organizacije prevozov, zagotavljanja varnosti ter sprejema evakuiranih oseb po vrnitvi v Slovenijo.
Kot so sporočili z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, postaja takšna pripravljenost ob vse bolj nepredvidljivih varnostnih razmerah po svetu vse pomembnejša. Oboroženi spopadi, politični nemiri, naravne nesreče ter nenadne prekinitve prometnih povezav lahko v zelo kratkem času povzročijo razmere, v katerih je organizirana evakuacija edina možnost za varen umik državljanov.
Kajzer: Ko nastopi kriza, ni časa za iskanje rešitev
Vaje se je poleg ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Erik Kopač. Sodelovali so konzularni uslužbenci iz slovenske diplomatsko-konzularne mreže in uslužbenci, ki se na delo v tujino šele odpravljajo.
Minister Kajzer je ob tem poudaril, da je treba postopke, pristojnosti in način sodelovanja določiti ter preizkusiti še pred nastankom dejanske nevarnosti.
“Ko nastopi kriza, ni časa za vzpostavljanje postopkov in iskanje rešitev. Zato je ključnega pomena, da smo pripravljeni vnaprej, da poznamo svoje naloge in da znamo delovati kot usklajena celota,” je dejal Kajzer.
Dodal je, da je vaja pomemben korak k izboljšanju pripravljenosti države. “Ta vaja je pomemben korak k temu, da bomo lahko ob dejanski nevarnosti ukrepali še hitreje, bolj usklajeno in bolj učinkovito,” je poudaril.
Konzularni uslužbenci so se vaje udeležili v okviru letnega konzularnega posveta, namenjenega izmenjavi izkušenj, strokovnemu usposabljanju in krepitvi pripravljenosti na odzivanje v kriznih razmerah. Vajo so spremljali tudi tuji diplomatski predstavniki iz Ljubljane ter predstavniki zunanjih ministrstev Avstrije, Hrvaške in Slovaške.
Po navedbah ministrstva je mednarodno sodelovanje pomemben del kriznega upravljanja, tako v okviru Evropske unije kot na regionalni ravni. Ob večjih krizah je namreč pogosto potrebno usklajevanje evakuacij, izmenjava informacij o varnostnih razmerah ter medsebojna pomoč pri prevozu državljanov.
Izmišljena država, a povsem realistične razmere
Scenarij vaje je bil postavljen v izmišljeno državo X, kjer so po spornih predsedniških volitvah izbruhnili množični protesti zaradi domnevnih volilnih nepravilnosti. Protesti so se hitro sprevrgli v nasilne nemire, razmere pa so se še dodatno zaostrile po informacijah, da naj bi se protestnikom pridružile posamezne vojaške enote.
Zaradi nevarnosti vojaškega udara so letalske družbe začele odpovedovati polete, kopenske in pomorske povezave so bile prekinjene, pojavila pa se je tudi nevarnost skorajšnjega zaprtja zračnega prostora. Več držav je v skladu s scenarijem že začelo evakuacijo svojih državljanov.
V izmišljeni prestolnici Zorograd so bili slovenski državljani in osebje slovenskega veleposlaništva. Druga skupina državljanov se je nahajala v mestu Mostava. Slovenija se je zaradi hitrega poslabševanja varnostnih razmer odločila za njihovo organizirano evakuacijo.
Ključno vlogo pri usklajevanju postopkov je prevzelo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki je vzpostavilo krizno koordinacijo z Ministrstvom za obrambo, Slovensko vojsko, Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, Ministrstvom za notranje zadeve ter Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Po scenariju je vlada odobrila uporabo vojaških letal. Slovenske državljane in osebje veleposlaništva so z organiziranimi ter varovanimi avtobusnimi prevozi prepeljali na mednarodno letališče v Zorogradu.
Za njihov umik so bili predvideni trije poleti z vojaškimi transportnimi letali Spartan C-27J, ki so evakuirane osebe prepeljali na vojaško letališče v Cerkljah ob Krki. Tam so pristojne službe preverile tudi postopke sprejema ljudi po vrnitvi v Slovenijo.
Konzularna pomoč je lahko tudi reševanje življenj
Evakuacija državljanov s kriznih območij je zahteven proces, saj vključuje številne organizacijske, logistične, diplomatske in varnostne naloge. Država mora pridobiti podatke o državljanih na ogroženem območju, določiti varne zbirne točke, urediti prevoze, sodelovati z oblastmi države gostiteljice ter zagotoviti varen prihod evakuiranih oseb v domovino.
Kajzer se je ob koncu vaje zahvalil vsem sodelujočim, posebej konzularnim uslužbencem ter pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske in Policije.
“Konzularno delo je diplomacija v svoji najbolj neposredni obliki – pomoč našim ljudem takrat, ko jo najbolj potrebujejo. Naši konzularni uslužbenci po svetu vsak dan pomagajo slovenskim državljanom, v kriznih razmerah pa lahko njihovo delo pomeni tudi reševanje življenj,” je dejal minister in se konzularnim uslužbencem zahvalil za njihovo predanost, strokovnost in pripravljenost pomagati tudi v najzahtevnejših okoliščinah.
Vodja oddelka za konzularno krizno upravljanje na ministrstvu Jan Mulec je po končani vaji spomnil, da so konzularne službe v nujnih primerih državljanom na voljo ves čas.
“Na naših 62 diplomatskih predstavništvih in konzulatih ter v Ljubljani smo državljanom v nujnih primerih in kriznih dogodkih na voljo 24 ur na dan,” je poudaril Mulec. Ob tem je državljane pozval k dobri informiranosti, zavedanju o nevarnostih in preventivnemu ravnanju med potovanjem ali prebivanjem v tujini.
Kot je dodal, so nedavni postopki reševanja slovenskih državljanov z Bližnjega vzhoda pokazali, kako pomembno delo opravljajo konzularni uslužbenci in diplomati. Njihova pomoč lahko sega od organiziranja umika iz kriznih razmer do pomoči ob izgubi potnega lista ali bolezni slovenskega državljana.
Nov situacijski center za hitrejše odzivanje
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v zadnjem obdobju sistematično krepi zmogljivosti na področju konzularnega kriznega upravljanja. Med pomembnejšimi pridobitvami sta portal Varnost potovanj, na katerem so objavljene informacije in priporočila za varno potovanje, ter aplikacija eLastovka.
Aplikacija državljanom omogoča registracijo potovanja in neposredno prejemanje pomembnih obvestil, zlasti ob kriznih dogodkih v tujini. Podatki o potnikih lahko pristojnim službam ob nesrečah, nemirih ali drugih izrednih dogodkih olajšajo vzpostavljanje stika s slovenskimi državljani.
Na ministrstvu bo v kratkem začel delovati tudi nov situacijski center, ki bo omogočal učinkovitejše spremljanje kriznih razmer po svetu ter hitrejše usklajevanje odzivanja pristojnih državnih organov.
Kajzer je ob zaključku vaje poudaril, da varnost slovenskih državljanov v tujini ostaja ena ključnih prednostnih nalog slovenske diplomacije.
“Želim, da slovenski državljani vedo, da tudi takrat, ko so daleč od doma, niso sami. Naša odgovornost je, da jim v trenutkih stiske znamo in zmoremo pomagati. Prav zato danes vadimo – da bomo jutri, ko bo šlo zares, še bolje pripravljeni. To je diplomacija v službi ljudi,” je sklenil minister.
Vaja “Miren let 2026” je vključena v načrt vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za leto 2026 kot celovita vaja obrambnega sistema.
