Triglavski narodni park in širše območje Julijskih Alp vsako poletje obišče več ljudi. Zaradi erozije, onesnaževanja, prometnega kaosa in prevelike gneče se v prihodnje obetajo dodatne omejitve, med možnostmi pa so brezplačne spletne rezervacije in dovoljenja s QR-kodami.
Obiskovalci ob vse višjih poletnih temperaturah množično iščejo hladnejše kotičke za sprostitev in rekreacijo, tako velik pritisk pa prostor vse težje prenese. Posledice se po navedbah javnega zavoda Triglavski narodni park že kažejo v naravi.
Vodja oddelka za prostor v javnem zavodu TNP Aleš Zdešar je za STA povedal, da se s podobnimi težavami srečujejo vse alpske države in večina alpskih narodnih parkov.
Za Vintgar, Tolminska korita, slap Peričnik in Martuljške slapove so že izračunali največje število obiskovalcev, ki jih lahko posamezno območje še prenese brez nesprejemljivega vpliva na naravo in izkušnjo obiskovalcev.
“Ampak nekaj je izračunati zmogljivost, nekaj drugega pa to implementirati in upravljati obisk,” je opozoril Zdešar.
Brezplačne rezervacije za obisk naravnih znamenitosti
Upravljanje je najlažje v soteski Vintgar in Tolminskih koritih, kjer so vstopne točke že urejene. Skrbniki tam opažajo izboljšanje razmer, saj lažje nadzorujejo število obiskovalcev.
Precej težje je na območjih brez nadzora, kjer je obisk brezplačen in neorganiziran. Med možnostmi, o katerih razmišljajo v TNP, je brezplačen spletni rezervacijski sistem, s katerim bi bilo mogoče omejiti dnevno število obiskovalcev.
“Razmisleki gredo v smeri neke brezplačne spletne rezervacije in ustreznega nadzora,” je pojasnil Zdešar.
Učinke je mogoče doseči tudi z omejevanjem motornega prometa. Po uvedbi novega prometnega režima v dolini Vrata se je obisk slapa Peričnik julija in avgusta lani zmanjšal za 20 odstotkov. Za avtomobile je dostop v dolino zdaj urejen z zapornico, ob zapolnitvi parkirišč pa nadaljnji vstop ni mogoč. Trenutne informacije o dostopu in javnem prevozu so objavljene na spletni strani Triglavskega narodnega parka.
Omejitev na eni točki ustvari novo žarišče drugje
Zdešar opozarja, da se po omejitvi dostopa do ene znamenitosti obiskovalci pogosto množično preusmerijo drugam.
“Izkušnje so pokazale, da se takoj, ko se nekje omeji dostop, pojavi novo žarišče,” je dejal. Zato se vse bolj odpira vprašanje enotnega sistema za celoten Triglavski narodni park oziroma Julijske Alpe.
Na številnih točkah je poletni obisk že prevelik. Če ukrepov ne bo, bi lahko prišlo celo do začasnega zapiranja najbolj obremenjenih območij. Letos se je velik prometni kaos pokazal zlasti pri Velikih koritih Soče in v Lepeni.
Težava ni omejena zgolj na narodni park. Zdešar je opozoril tudi na rast turističnih nastanitev. Če bo število ležišč še naprej vsako leto naraščalo, območju po njegovi oceni čez desetletje grozi kolaps sistema. Zato zagovarja zakonsko ureditev, ki bi omogočila omejevanje nastanitvenih zmogljivosti.
Henrika Zupan predlaga dovoljenja s QR-kodami
Kranjska Gora ima že skoraj tri turistične postelje na enega stalnega prebivalca. Županja Henrika Zupan meni, da njihovega števila ne bi smeli več bistveno povečevati, temveč bi se morali usmeriti v kakovostnejšo ponudbo.
Nosilne zmogljivosti bi bilo treba določiti tudi za območja zunaj narodnega parka, denimo za jezero Jasna, kolesarske steze in gozdne ceste.
Županja razmišlja o sistemu, po katerem bi prebivalci biosfernega območja Julijske Alpe do najbolj obremenjenih točk dostopali brez omejitev, drugi obiskovalci pa bi se morali predhodno prijaviti prek spleta. Za obisk Vršiča, Tamarja ali Martuljških slapov bi prejeli QR-kodo, s katero bi dokazovali dovoljenje za obisk.
Takšen sistem bi po njeni oceni zmanjšal gnečo in iskanje parkirnih mest, obiskovalcem pa omogočil boljšo izkušnjo. Portal24.si je že poročal, da je bil na Vršiču uveden nov prometni režim z brezplačnimi avtobusi in zmanjšanim številom parkirnih mest.
TNP pripravlja tudi enotno podatkovno središče za obiskovalce Julijskih Alp, ki naj bi na enem mestu združevalo podatke o prometu, parkiriščih, vremenu, javnem prevozu in razmerah na pohodniških poteh.
