Če blata ne odvajate vsak dan, to še ne pomeni, da imate zdravstveno težavo. Ritem prebave se med ljudmi precej razlikuje. Pomembnejše od samega števila dni je, ali je blato trdo, odvajanje boleče in naporno ter ali imate občutek, da se črevo ni povsem izpraznilo.
O zaprtju običajno govorimo, kadar blato odvajamo manj kot trikrat na teden ali kadar je odvajanje oteženo. Spremljajo ga lahko napenjanje, občutek teže v trebuhu in dolgotrajno sedenje na stranišču.
Kaj se dogaja v črevesju?
Debelo črevo iz prebavljene hrane vsrkava vodo. Če se vsebina po njem premika počasneje, ima črevo več časa za vsrkavanje, zato blato postaja bolj suho, trdo in težje za izločanje.
Daljše zadrževanje lahko zato ustvari neprijeten krog: odvajanje boli, človek ga začne odlagati, blato pa se medtem še dodatno izsuši. Pojavijo se lahko napihnjenost, pritisk v trebuhu, slabši tek in občutek nepopolnega izpraznjenja.
Pri dolgotrajnejšem in izrazitem zaprtju se lahko v zadnjem delu črevesja nabere večja količina zelo trdega blata. Takrat se včasih pojavi celo tekoče blato, ki pronica mimo ovire. To ni nujno driska, temveč je lahko znak močnega zaprtja.
Zakaj se prebava nenadoma upočasni?
Pogosti razlogi so precej vsakdanji: manj vlaknin, premalo tekočine, manj gibanja, potovanje, sprememba dnevnega ritma ali pogosto ignoriranje potrebe po odvajanju.
Na prebavo lahko vplivajo tudi nekatera zdravila in prehranska dopolnila, med njimi določena protibolečinska zdravila ter pripravki z železom. Če sumite, da je vzrok predpisano zdravilo, ga ne prenehajte jemati sami, temveč se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Ponavljajoče se zaprtje je lahko povezano tudi s sindromom razdražljivega črevesja, zmanjšanim delovanjem ščitnice, sladkorno boleznijo ali drugimi bolezenskimi stanji.
Kaj lahko poskusite doma?
Najprej pomagajo preprosti ukrepi:
- čez dan popijte dovolj tekočine,
- količino vlaknin povečujte postopoma,
- vključite več sadja, zelenjave, stročnic in polnozrnatih živil,
- vsak dan se vsaj nekoliko gibajte,
- potrebe po odvajanju ne odlašajte.
Odrasli glede na starost in spol praviloma potrebujejo približno 22 do 34 gramov vlaknin na dan. Pomembno pa je, da jih dodajamo postopoma in ob tem pijemo dovolj tekočine, sicer se lahko napenjanje ali zaprtje še poslabšata.
Za obisk stranišča si vzemite čas, vendar se izogibajte dolgotrajnemu in močnemu napenjanju. Nekaterim pomaga manjša pručka pod stopali, saj nekoliko privzdignjena kolena omogočijo ugodnejši položaj za odvajanje.
Odvajala so lahko kratkotrajna pomoč, vendar niso vsa primerna za vsakogar. Če jih potrebujete pogosto ali dalj časa, se o izbiri posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom.
Kdaj ne gre več samo za počasno prebavo?
Zdravniško pomoč poiščite, če se zaprtje ponavlja, traja več tednov, se je vaš običajni ritem nenadoma izrazito spremenil ali domači ukrepi ne pomagajo.
Hitrejša obravnava je potrebna, če zaprtje spremljajo kri v blatu, stalna ali močna bolečina v trebuhu, bruhanje, vročina, nenamerno hujšanje ali nezmožnost odvajanja vetrov.
Nekaj dni brez odvajanja torej še ni nujno razlog za preplah. Če pa je sprememba nova, izrazita ali jo spremljajo drugi simptomi, je ne velja predolgo pripisovati zgolj prehrani ali stresu.










