Skoraj vsak pozna občutek, ko roka ali noga “zaspi”. Ko spremenimo položaj, se pojavijo zbadanje, ščemenje in kratkotrajna omrtvelost, nato pa težava izgine. Če se mravljinčenje vrača brez očitnega razloga, traja dlje ali ga spremlja oslabelost, pa je vredno poiskati njegov vzrok.
Mravljinčenje oziroma parestezija se pogosto pojavi, kadar med sedenjem ali spanjem začasno pritisnemo na živec. Ko pritisk popusti, se običajno v nekaj minutah povrne normalen občutek. Po navedbah britanske zdravstvene službe NHS je pregled priporočljiv, kadar je mravljinčenje stalno ali se pogosto ponavlja.
Pomembno je, kje se pojavlja
Če ponoči mravljinčijo predvsem palec, kazalec in sredinec, težava pa se izboljša, ko stresemo roko, je lahko vzrok sindrom karpalnega kanala. Pri njem je v zapestju stisnjen živec, težave pa lahko spremljata slabši oprijem in bolečina v dlani.
Mravljinčenje, ki se začne v križu ali zadnjici ter se po nogi širi proti stopalu, lahko kaže na draženje ishiadičnega živca oziroma išias. Kadar so prizadeti posamezni prsti ali del roke, je mogoče, da je živec stisnjen v vratu, rami, komolcu ali zapestju.
Tudi pretesni čevlji, dolgotrajno klečanje, sedenje s prekrižanimi nogami in pogosto naslanjanje na komolec lahko povzročijo prehodno draženje živcev.
Ko mravljinčita obe stopali
Postopno ščemenje, pekoč občutek ali zmanjšana občutljivost, ki se začne v prstih obeh stopal in se počasi širi navzgor, lahko kaže na okvaro perifernih živcev. To imenujemo periferna nevropatija.
Sladkorna bolezen je eden najpogostejših vzrokov periferne nevropatije. Ameriški Nacionalni inštitut za nevrološke motnje in možgansko kap navaja, da ima težave z živci približno dve tretjini ljudi s sladkorno boleznijo, čeprav se njihova izrazitost močno razlikuje.
Mravljinčenje je lahko povezano tudi s pomanjkanjem nekaterih vitaminov, čezmernim uživanjem alkohola, boleznimi ščitnice, nekaterimi zdravili in poškodbami živcev. Ker imajo možni vzroki zelo različno zdravljenje, dolgotrajne težave niso primerne za samodiagnozo.
Včasih je krivo tudi prehitro dihanje
Med močnim stresom ali paničnim napadom lahko človek začne dihati hitreje in globlje, kot telo potrebuje. Takšno dihanje lahko povzroči mravljinčenje v dlaneh, prstih ali okoli ust, pogosto skupaj z vrtoglavico, občutkom stiskanja in tresenjem.
To ne pomeni, da je vsako mravljinčenje posledica tesnobe. Pomemben je celoten vzorec: kdaj se pojavi, kako dolgo traja, kateri deli telesa so prizadeti in ali ga spremljajo drugi simptomi.
Kaj lahko poskusite sami?
Če se težava pojavlja predvsem zaradi položaja telesa, pomagajo pogostejši premori, raztezanje ter boljša ureditev delovnega prostora. Pri uporabi računalnika naj zapestje ne bo močno upognjeno, komolci pa naj ne bodo ves čas naslonjeni na trdo podlago.
Redno gibanje lahko izboljša prekrvavitev in zmanjša dolgotrajno obremenjevanje posameznih živcev. Koristno je tudi zapisati, kdaj in kje se mravljinčenje pojavi ter koliko časa traja. Če imate zmanjšan občutek v stopalih, jih redno pregledujte, saj manjših ran ali žuljev morda ne boste takoj začutili.
Kdaj je potreben pregled?
Z zdravnikom se posvetujte, če mravljinčenje:
- traja dlje časa ali se pogosto vrača,
- se postopoma širi,
- prizadene obe roki ali obe stopali,
- ga spremljajo bolečina, pekoč občutek ali mišična oslabelost,
- vpliva na hojo, ravnotežje ali prijemanje predmetov.
Takojšnjo pomoč potrebujete, če se omrtvelost ali mravljinčenje pojavi nenadoma skupaj z oslabelostjo ene strani telesa, povešenim obrazom, motnjami govora, zmedenostjo, hudim glavobolom ali izgubo ravnotežja. To so lahko znaki možganske kapi.
Nujna obravnava je potrebna tudi, če po poškodbi hrbta ne čutite predela okoli spolovila oziroma zadnjice, imate šibke noge ali izgubite nadzor nad odvajanjem vode in blata.
Kratko “zaspana” roka je torej običajno nenevarna. Vztrajno, ponavljajoče se ali napredujoče mravljinčenje pa je lahko zgodnji znak, da je živec razdražen ali poškodovan, zato ga ni dobro predolgo ignorirati.
