Svoboda, SD in Levica naj bi vložile predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Očitajo mu sodelovanje pri blokadi opozicijskih preiskovalnih komisij, med povodi za potezo pa naj bi bila tudi afera poslanca Resni.ce Borisa Mijiča.
Opozicijske stranke pripravljajo predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Več podrobnosti naj bi predstavile na novinarski konferenci, za zdaj pa uradne potrditve, da je dokument že vložen v parlamentarno proceduro, še ni.
Po informacijah STA, namerava opozicija Stevanoviću očitati kršenje ustavnega reda. Glavni razlog je dogajanje ob poskusih ustanovitve dveh parlamentarnih preiskovalnih komisij.
Očitek zaradi blokade preiskovalnih komisij
Opozicija je zahtevala parlamentarni preiskavi o aferi Black Cube in domnevnem obvodnem financiranju političnih strank. Državni zbor je nato dvakrat zapored zavrnil dnevni red izrednih sej, na katerih bi morali preiskavi odrediti.
Proti dnevnemu redu so poleg poslancev koalicijskih SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokratov glasovali tudi poslanci Resni.ce. Med njimi je bil Stevanović, ki je kot predsednik državnega zbora glasoval proti dnevnemu redu seje.
Opozicija meni, da je s tem sodeloval pri kršitvi 93. člena ustave. Ta določa, da državni zbor parlamentarno preiskavo o zadevah javnega pomena mora odrediti, kadar jo zahteva najmanj tretjina poslancev ali državni svet. O sami zahtevi za uvedbo preiskave se praviloma ne glasuje, saj gre za ustavno varovano nadzorno pravico parlamentarne manjšine.
Ključno vprašanje bo zato, ali je bilo z zavrnitvijo dnevnega reda dopustno preprečiti izvršitev zahteve, ki jo je podprlo zadostno število poslancev. Opozicija odgovornost pripisuje tudi Stevanoviću kot predsedniku DZ, medtem ko je bil dnevni red formalno zavrnjen z glasovanjem večine navzočih poslancev.
Dodaten pritisk zaradi afere Mijič
Med političnimi povodi za zahtevo naj bi bilo tudi ravnanje Stevanovića ob aferi poslanca Resni.ce Borisa Mijiča. Mijiču očitajo neporavnane obveznosti podjetja Progros do nekdanjih delavcev, države in poslovnih partnerjev ter zavajanje glede dosežene izobrazbe.
Stevanović je dejal, da Mijič nima več moralne pravice sedeti v državnem zboru, a hkrati napovedal politične ukrepe šele oktobra. Če bi Mijič odstopil pred 10. oktobrom, bi bile v volilni enoti Ptuj potrebne nadomestne volitve, na katerih bi Resni.ca tvegala izgubo poslanskega sedeža.
Opozicija zato Stevanoviću očita, da pri Mijiču daje prednost strankarskemu interesu pred politično odgovornostjo. Ta očitek sam po sebi ni neposreden ustavnopravni razlog za razrešitev, povečuje pa politični pritisk na predsednika DZ.
Brez dela koalicijskih glasov razrešitev ni mogoča
Za razrešitev predsednika državnega zbora je potrebna večina vseh poslancev, torej najmanj 46 glasov. Opozicijske stranke takšne večine nimajo, zato predlog brez podpore dela koalicije ali drugih poslancev ne more uspeti.
Predlog bo tako tudi preizkus podpore Stevanoviću znotraj parlamentarne večine. Koalicijske stranke bodo morale z glasovanjem pokazati, ali njegovo ravnanje še ocenjujejo kot primerno za opravljanje funkcije predsednika državnega zbora.
