Opozicijske stranke bodo še danes znova zahtevale sklic izredne seje državnega zbora, potem ko je parlamentarna večina z zavrnitvijo dnevnega reda preprečila odločanje o ustanovitvi dveh parlamentarnih preiskovalnih komisij. Dogajanje je sprožilo ostre politične odzive. Opozicija vladajoči večini očita teptanje ustave in demokratičnih mehanizmov nadzora, koalicija pa vztraja, da sta predlagani preiskavi politično motivirani oziroma obravnavata vprašanja, ki so bila že predmet preiskovanja.
Kot poroča RTV Slovenija, se je izredna seja končala praktično še pred začetkom razprave. Poslanci so namreč z glasovanjem zavrnili dnevni red, zato državni zbor o vsebini predlaganih preiskav sploh ni razpravljal. Za dnevni red je glasovalo 34 poslank in poslancev Svobode, SD, Levice in Vesne, proti jih je bilo 38 iz vrst SDS ter trojčka NSi, SLS in Fokus ter Resni.ce, štirje poslanci Demokratov pa so se vzdržali.
V opoziciji poudarjajo, da bodo z vložitvijo nove zahteve vztrajali tako dolgo, dokler državni zbor ne bo spoštoval ustavne določbe o odreditvi parlamentarne preiskave.
V ospredju Black Cube in domnevno financiranje političnih strank
Opozicija želi ustanoviti dve parlamentarni preiskovalni komisiji. Prva bi raziskovala afero Black Cube, v okviru katere želijo ugotoviti, kdo je izraelskemu podjetju naročil in financiral tajno snemanje pogovorov z vidnimi predstavniki politike, pravosodja in odvetništva.
Preiskava bi med drugim skušala razjasniti tudi obiske predstavnikov podjetja na sedežu SDS ter morebitne povezave z letošnjimi parlamentarnimi volitvami oziroma poskusi vplivanja nanje.
Druga parlamentarna preiskava bi se nanašala na sume obvodnega oziroma nedovoljenega financiranja političnih strank prek povezanih poslovnih in medijskih razmerij ter iz tujine.
Zaplet se je začel že pred samo sejo. Kolegij predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića namreč v ponedeljek ni sprejel časovnice izredne seje, opozicija pa je že takrat opozorila, da bi lahko parlamentarna večina ustanovitev preiskovalnih komisij preprečila z glasovanjem proti dnevnemu redu. Prav to se je nato tudi zgodilo.
Opozicija govori o teptanju demokracije
Vodja poslanske skupine Levica in Vesna Asta Vrečko je po seji dejala, da so bili poslanci priča “nič manj kot teptanju demokracije”.
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic pa je ocenil, da gre za “še eno dno od dna ob 35-letnici naše države”. Napovedal je, da bodo zahtevo za novo izredno sejo vložili še danes, če bo potrebno, pa tudi večkrat.
“Če bo treba, bomo zahtevo vložili še stokrat,” je dejal.
Ob očitkih, da opozicija zaradi odsotnosti nekaterih svojih poslancev sama ni zagotovila dovolj glasov za potrditev dnevnega reda, je odgovoril, da odgovornost za spoštovanje ustave nosi parlamentarna večina.
Po njegovih besedah so dogajanje dodatno zaznamovale tudi težave z glasovalnim sistemom. Glasovanje so morali ponoviti, saj naj pri njem in poslanki Levice Tini Brecelj sistem ne bi zaznal oddanega glasu, čeprav sta pritisnila glasovalni gumb.
“Parlamentarna večina želi biti nad ustavo”
Sajovic je bil posebej kritičen do ravnanja parlamentarne večine, za katero meni, da želi postaviti svojo voljo nad ustavo.
Spomnil je na 93. člen ustave, ki določa, da državni zbor parlamentarno preiskavo lahko odredi sam, ob zahtevi tretjine poslancev ali državnega sveta pa jo mora odrediti.
“Če 93. člen ustave zahteva, da je treba nekaj ustanoviti, potem si težko proti temu,” je poudaril.
Asta Vrečko je dodala, da je ureditev parlamentarne preiskave namenoma oblikovana tako, da parlamentarna večina opoziciji ne more preprečiti uporabe enega ključnih nadzornih mehanizmov.
Vodja poslanske skupine SD Meira Hot pa je ocenila, da poslovnik državnega zbora očitno ni predvidel položaja, ko je izredna seja sicer sklicana, nato pa se njeno vsebinsko obravnavo prepreči z zavrnitvijo dnevnega reda.
Napovedala je, da bodo najprej zahtevali razlago poslovniških določb na pristojni komisiji, nato pa razmišljajo tudi o zahtevi za presojo ustavnosti poslovnika.
Po njenih besedah se poslovnik in ustava zlorabljata zato, da bi se preprečilo razjasnitev določenih okoliščin.
Vrečko je ob tem dejala, da bi morala parlamentarna preiskava odgovoriti tudi na vprašanja o delovanju tujih obveščevalnih služb v Sloveniji pred volitvami, obiskih na Trstenjakovi ter povezavah z Izraelom. Sajovic pa je dodal, da se je “glede na obiske tujih veleposlanikov v naši državi, danes tudi v tej hiši, na mestu vprašati, ali smo še suverena država”.
SDS opozarja na odsotnost opozicijskih poslancev
V SDS po so na družbenem omrežju X opozorili, da je pri glasovanju manjkalo več opozicijskih poslancev.
Izpostavili so predsednika Svobode Roberta Goloba, poslanca Vinka Logaja in Janjo Sluga, predsednika SD Matjaža Hana ter poslanko Levice Tino Brecelj. V zapisu so se vprašali tudi, zakaj ni glasoval Borut Sajovic.
Preostale koalicijske stranke dogajanja po seji niso komentirale.
SDS sicer podpira ustanovitev parlamentarne preiskave v zvezi z afero Black Cube, vendar z drugačnim predmetom preiskovanja. Po njihovem predlogu bi komisija preiskovala morebitne politične zlorabe Sove in policije ter okoliščine razkritja informacij o aferi.
Pri drugi predlagani preiskavi, ki se nanaša na domnevno nedovoljeno financiranje političnih strank, pa koalicija opozarja, da je bila podobna parlamentarna komisija ustanovljena že v prejšnjem mandatu in je svoje delo zaključila.
Svoboda: Gre za nevaren precedens za slovensko demokracijo
V Gibanju Svoboda so po koncu seje objavili ostro sporočilo za javnost, v katerem so zapisali, da odločitev državnega zbora pomeni “kršitev ustave in do zdaj nikoli videni precedens v parlamentarni zgodovini Slovenije”.
Po njihovem mnenju se vzpostavlja nevarna praksa, s katero se opoziciji odvzema eno ključnih ustavnih orodij za nadzor oblasti.
Zapisali so tudi, da dogajanje kaže na strah vladajoče večine pred razjasnitvijo morebitnih vplivov tuje države na slovenske volitve in politično dogajanje po njih. Ob tem so izpostavili tudi obisk nove izraelske veleposlanice pri predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću po koncu seje.
V Svobodi poudarjajo, da je parlamentarna preiskava eden temeljnih ustavnih instrumentov parlamentarnega nadzora, zato bodo še danes ponovno zahtevali sklic izredne seje državnega zbora.
“Ko začne parlamentarna večina omejevati uporabo ustavnih nadzornih mehanizmov, to pomeni začetek konca demokracije. Danes je lahko prizadeta opozicija, jutri katerakoli druga parlamentarna manjšina. Zato to ni boj ene politične stranke, ampak boj za spoštovanje ustavne demokracije, delitve oblasti, vladavine prava in pravice državljanov, da se razjasnijo vprašanja, ki so v javnem interesu,” so zapisali.
