Prehranska dopolnila so v omaricah skoraj tako pogosta kot zdravila proti glavobolu: vitamin D, magnezij, cink, probiotiki, kolagen, zeliščni izvlečki. Težava ni v tem, da jih ljudje uporabljajo. Težava nastane, ko jih jemljejo na pamet, jih podvajajo ali od njih pričakujejo učinek, ki ga ne morejo imeti.
V Sloveniji so prehranska dopolnila pravno gledano živila, ne zdravila. Zato niso namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni. Na to opozarja tudi JAZMP: namen dopolnil je dopolnjevati običajno prehrano, medtem ko morajo imeti zdravila za trditve o zdravljenju dokazano kakovost, varnost in učinkovitost.
1. Jemanje več izdelkov z isto sestavino
Multivitamin, pripravek “za odpornost”, magnezij z dodatkom vitamina B in še ločen vitamin D — v enem dnevu se lahko isti vitamini in minerali pojavijo v več izdelkih. Človek pogosto sploh ne opazi, da ne jemlje štirih različnih stvari, ampak štirikrat podobno kombinacijo.
Več ni samodejno bolje. Preveliki odmerki nekaterih vitaminov in mineralov lahko povzročijo neželene učinke ali težave, zato se je pred nakupom smiselno ustaviti pri deklaraciji in sešteti dnevne odmerke.
2. Dopolnilo zamenjajo za rešitev vzroka
Pomanjkanje energije se hitro razglasi za pomanjkanje magnezija, izpadanje las za pomanjkanje biotina, slab spanec pa za znak, da potrebujemo še en pripravek. Včasih je to lahko del zgodbe, velikokrat pa ne.
Utrujenost ima lahko zelo različne vzroke: premalo spanja, stres, slabokrvnost, težave s ščitnico, sladkorno bolezen ali posledice zdravil. Prehransko dopolnilo lahko dopolni zdravljenje ugotovljenega pomanjkanja, ne more pa nadomestiti pregleda, kadar težave trajajo.
3. Pozabijo omeniti, kaj jemljejo poleg zdravil
To je napaka, ki se zgodi tudi zelo previdnim ljudem. Ker je nekaj kupljeno brez recepta in ima oznako “naravno”, ne pomislijo, da bi to omenili zdravniku ali farmacevtu. Toda rastlinski izvlečki, vitamini in minerali lahko vplivajo na zdravila oziroma na njihovo absorpcijo.
Pri vsakem novem dopolnilu je dobro vedeti dve stvari: zakaj ga jemljem in ali se ujema z zdravili, ki jih že jemljem.
To je posebej pomembno pri nosečnosti, kroničnih boleznih, zdravilih za strjevanje krvi, srce, ščitnico ali sladkorno bolezen. Najhitrejša rešitev je, da v lekarno prinesemo seznam vseh zdravil in dopolnil — tudi praškov, kapljic in zeliščnih pripravkov.
4. Nasedejo obljubam na družbenih omrežjih
“Razstruplja”, “ureja hormone”, “topi maščobo” in “popravi črevesje” so privlačne obljube, vendar niso dokaz učinkovitosti. Vlada Republike Slovenije opozarja tudi pred tveganimi spletnimi nakupi, pri katerih ponudnika ni mogoče preveriti.
Še posebej previdni bodite pri izdelkih, ki obljubljajo hitro hujšanje, zdravljenje bolezni ali dramatično spremembo počutja v nekaj dneh. To niso lastnosti, zaradi katerih bi bil izdelek boljši, ampak razlog za dodatno preverjanje.
5. Dopolnila jemljejo brez premora in pregleda
Nekatera dopolnila so smiselna za določeno obdobje ali ob določenem razlogu. Če jih človek jemlje mesece ali leta samo zato, ker jih je nekoč kupil, je dobro vsaj občasno preveriti, ali so še potrebna.
NIJZ v prispevku Prehranska dopolnila ne zdravijo in niso bližnjica do zdravja poudarja, da ostaja prva izbira pestra in uravnotežena prehrana. Dopolnilo je lahko koristno, vendar ne more nadomestiti hrane, spanja, gibanja in zdravniške obravnave.
Pri otrocih je ta previdnost še posebej pomembna, zato smo v članku Otroci so spet v šoli, vi pa že razmišljate o “krepitvi imunskega sistema” opozorili, da zdrav otrok ne potrebuje naključne kombinacije vitaminov samo zato, ker se začenja sezona prehladov.
