Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je doživela nov politični udarec. Evropska služba za zunanje delovanje je morala po nasprotovanju več držav članic odpovedati ustanovitev skupine obrambnih strokovnjakov, ki naj bi poiskala rešitve za krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti.
Predstavitev nove skupine na visoki ravni je bila odpovedana v zadnjem trenutku, le nekaj dni po tem, ko je Kallasova javno napovedala njeno ustanovitev. Strokovnjaki naj bi pripravili poročilo o obrambnih zmogljivostih Evropske unije in opredelili področja, na katerih so potrebne dodatne strateške naložbe.
Kaja Kallas je ob napovedi dejala, da želi združiti nekatere najvidnejše strokovnjake za varnost in obrambo, ki bi ponudili nove rešitve. Toda pobuda pred predstavitvijo ni dobila potrebne politične podpore evropskih prestolnic.
“Odločili smo se, da pobude ne bomo nadaljevali,” je za Euronews povedal neimenovani uradnik EU. Dodal je, da so nekatere članice presodile, da takšen pristop v tem trenutku ni primeren.
Italija odločno nasprotovala izboru
Odpor proti pobudi je vodila Italija. Rim naj bi nasprotoval predvsem vključitvi nekdanje italijanske obrambne ministrice Roberte Pinotti, ki je v preteklosti delovala v levosredinskih vladah Mattea Renzija in Paola Gentilonija.
Roberto Pinotti naj bi sedanja italijanska oblast obravnavala kot politično nasprotnico obrambnega ministra Guida Crosetta. Italija je zato vključitvi njenega imena odločno nasprotovala.
Pomisleke so izrazile tudi Francija in nekatere druge države članice. Opozorile so, da ustanovitev skupine predhodno ni bila obravnavana na ministrski ravni in da je pobuda presenetila številne evropske vlade.
Evropska služba za zunanje delovanje je zagovarjala stališče, da naj bi bila skupina zgolj svetovalna. Zato po njenem mnenju ni bilo potrebno, da ima v njej predstavnika vsaka članica. Kljub temu so bile nezadovoljne tako države, ki so ugovarjale izbranim imenom, kot tiste, ki v skupino sploh niso bile vključene.
Neimenovani evropski uradniki so izvedbo pobude za Euronews opisali kot slabo vodeno, nesrečno in velik polom. Eden od diplomatov je dejal, da se vsi strinjajo glede nujnosti krepitve evropske obrambe, vendar je bila izvedba zamisli precej nerodna.
Spor o tem, kdo vodi zunanjo politiko EU
Zaplet je posebej neugoden za Kallas, ker se Evropska služba za zunanje delovanje že sooča s pozivi k reformi. Francija in Nemčija sta predlagali, da bi diplomatsko službo tesneje povezali z Evropsko komisijo ter jo postavili pod okrepljen nadzor Komisije.
Kaja Kallas takšnemu preoblikovanju nasprotuje. Po njenem mnenju bi predvsem manjše države članice izgubile del vpliva na evropsko zunanjo politiko, če bi njeno vodenje v celoti prevzela Komisija.
Toda prav zadnji zaplet je razburil tudi nekatere manjše članice, na podporo katerih se Kallas opira. Eden od diplomatov manjše države je poudaril, da želijo članice Evropsko službo za zunanje delovanje videti kot svojo skupno službo, ne pa kot institucijo, ki brez predhodnega posvetovanja vodi lastne pobude.
