Francija in Nemčija predlagata obsežno prenovo evropske diplomacije, po kateri bi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas dobila širše naloge znotraj Evropske komisije, vendar bi bila hkrati neposredneje podrejena njeni predsednici Ursuli von der Leyen. Predlog bi zmanjšal tudi samostojnost Evropske službe za zunanje delovanje.
Francosko-nemški načrt naj bi zunanji ministri držav članic obravnavali v sredo na neformalnem srečanju v irskem Wicklowu. Srečanje bo vodila prav Kallas.
Pariz in Berlin želita s spremembami odpraviti razdrobljenost evropske zunanje politike in pogoste neusklajene odzive različnih institucij EU.
Kallas trenutno opravlja dvojno funkcijo. Je visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter hkrati podpredsednica Evropske komisije. Poleg tega vodi Evropsko službo za zunanje delovanje, ki ima vlogo diplomatske službe EU.
Kallas bi dobila več nalog, zadnjo besedo von der Leyen
Po predlogu bi Kallas prevzela neposrednejše usklajevanje področij z močno zunanjepolitično razsežnostjo, ki so zdaj razdeljena med različne generalne direktorate Evropske komisije, poroča Euronews.
Med njimi so razvojna pomoč, humanitarna pomoč, obrambna industrija in odnosi s sosednjimi državami. V razpravo bi lahko vključili tudi trgovinsko politiko, ki ostaja eno najmočnejših zunanjepolitičnih orodij Komisije.
Ustanovljen bi bil tudi poseben oddelek za zunanjo politiko. Komisija je podoben generalni direktorat imela do leta 2010, ko so bile njegove naloge prenesene na Evropsko službo za zunanje delovanje.
Kallas bi tako dobila več operativnih pristojnosti znotraj Komisije, vendar bi najvišja avtoriteta ostala von der Leyen. Razmerje med njima bi bilo podobno razmerju med predsednikom vlade in zunanjim ministrom v nacionalni vladi.
Von der Leyen bi imela pri ključnih zunanjepolitičnih odločitvah zadnjo besedo, čeprav visoka predstavnica zunanjo politiko uradno oblikuje in izvaja v imenu vseh 27 držav članic.
Evropska diplomatska služba bi izgubila del samostojnosti
Načrt bi hkrati oslabil Evropsko službo za zunanje delovanje, ki jo Kallas trenutno vodi neodvisno od predsednice Komisije. S tem želita Francija in Nemčija zmanjšati možnost sporov med institucijami ter oblikovati enotnejše zunanjepolitično vodstvo.
Lizbonska pogodba je pristojnosti razdelila med več evropskih institucij. Zunanjepolitična predstavnica vodi diplomacijo EU, pomembna področja, kot so trgovina, energetika, podnebna politika, migracije in širitev, pa ostajajo v pristojnosti Komisije.
Takšna ureditev je von der Leyen omogočila, da je močno razširila svojo vlogo v zunanji politiki, predvsem po začetku ruske invazije na Ukrajino. Njeno delovanje je v nekaterih evropskih prestolnicah sprožilo tudi očitke o čezmernem poseganju v pristojnosti drugih institucij.
Francosko-nemški predlog želi obenem okrepiti vpliv držav članic pri določanju evropske zunanje politike.
Za reformo po navedbah Euronewsa ne bi bilo treba spreminjati Lizbonske pogodbe. Spremeniti bi bilo treba odločitev iz leta 2010, s katero je bila ustanovljena Evropska služba za zunanje delovanje, za kar pa bi bilo potrebno soglasje vseh članic.
Francija je že junija predstavila tri možne poti prenove: širitev pristojnosti visoke predstavnice, prenos več pooblastil na Komisijo ali vrnitev dela pristojnosti državam članicam. Zadnji možnosti bi lahko sedanjo funkcijo Kallas močno oslabili.
Razprava prihaja v politično občutljivem obdobju za evropsko diplomacijo. Položaj Kallas je pod dodatnim pritiskom tudi zaradi odločitve Izraela, da z njo prekine stike.
