Svetovne emisije toplogrednih plinov bi se morale do leta 2030 zmanjšati za 18 odstotkov glede na raven iz leta 2025, da bi omejili obseg prekoračitve kritične meje segrevanja. Trenutne zaveze držav predvidevajo le od pet- do osemodstotno zmanjšanje, opozarja novo poročilo Programa Združenih narodov za okolje (UNEP).
Poročilo o emisijski vrzeli za leto 2026 kaže, da se razlika med potrebnim zmanjšanjem emisij in dejanskimi ukrepi držav ne zmanjšuje dovolj hitro. Če bodo vlade nadaljevale izvajanje sedanjih politik, bi se lahko svet do konca stoletja segrel za približno 2,8 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje.
Tudi če bi države v celoti uresničile vse doslej sprejete podnebne zaveze, bi segrevanje po ocenah doseglo približno 2,6 stopinje Celzija.
Potrebni bi bili precej večji rezi
UNEP je izračunal, da bi se morale svetovne emisije v primerjavi z letom 2025 zmanjšati:
- do leta 2030 za 18 odstotkov,
- do leta 2035 za 45 odstotkov,
- do leta 2040 za 69 odstotkov.
Sedanji nacionalni načrti predvidevajo zmanjšanje za samo od pet do osem odstotkov do leta 2030 ter od 11 do 15 odstotkov do leta 2035.
Razlika med načrtovanimi in potrebnimi ukrepi tako ostaja velika, čeprav se obnovljivi viri energije hitro širijo, številne države pa so že uvedle strožje podnebne politike.
Začasni dvig nad 1,5 stopinje je neizogiben
Novo poročilo ugotavlja, da omejitev segrevanja na 1,5 stopinje Celzija brez začasne prekoračitve te meje ni več realističen cilj. Tudi po najbolj optimističnem scenariju bi se povprečna globalna temperatura sredi stoletja dvignila za približno 1,7 do 1,8 stopinje Celzija.
Cilj bi bil zato omejiti višino in trajanje prekoračitve ter temperaturo do konca stoletja znova znižati proti meji 1,5 stopinje.
Takšen scenarij bi bil močno odvisen od obsežnega odstranjevanja ogljikovega dioksida iz ozračja. UNEP pri tem opozarja, da so tehnične, gospodarske in okoljske možnosti za izvajanje takšnih ukrepov v potrebnem obsegu še vedno negotove.
Guterres: Prekoračitev ne pomeni predaje
Generalni sekretar ZN António Guterres je ob objavi poročila poudaril, da pričakovana prekoračitev meje 1,5 stopinje ne sme postati razlog za opustitev podnebnih ukrepov.
“Prekoračitev ne pomeni predaje,” je dejal in dodal, da je njeno trajanje še vedno mogoče omejiti ter temperature do konca stoletja znova znižati.
Izvršna direktorica UNEP Inger Andersen je priznala, da države v preteklih letih niso opravile potrebnega dela. Poudarila pa je, da hitrejše zmanjševanje emisij še vedno lahko prepreči precej hujše posledice.
Nove zaveze skoraj niso spremenile napovedi
Podnebni načrti, ki so jih države predložile v zadnjem letu, so po ugotovitvah UNEP le neznatno vplivali na dolgoročne projekcije segrevanja.
Ocene so celo nekoliko slabše kot leto prej. K temu so prispevali spremenjeni podatki o preteklih emisijah, pa tudi izstop Združenih držav iz pariškega podnebnega sporazuma.
Poročilo je bilo objavljeno pred podnebno konferenco COP31, ki se bo 9. novembra začela v Turčiji. V ospredju pogajanj bo vprašanje, kako dolgoročne obljube držav pretvoriti v konkretno zmanjšanje emisij že v tem desetletju.
