V Natu narašča zaskrbljenost, da bi lahko vse ostrejši spor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim resno ogrozil dobavo ključnega orožja Ukrajini. Predstavniki zavezništva so zato Kijev pozvali, naj umiri napetosti in poskuša obnoviti sodelovanje z Washingtonom, poroča Bloomberg.
Po navedbah vira, seznanjenega z zaupnimi pogovori, naj bi šlo za doslej najresnejše opozorilo ukrajinskemu vodstvu. V zavezništvu se bojijo, da bi se lahko zaradi nadaljnjega zaostrovanja pod vprašajem znašle celo dobave ameriškega orožja, ki jih evropske države plačujejo z lastnim denarjem.
Posebej občutljive so dobave prestreznih raket za sisteme Patriot, ki jih Ukrajina potrebuje za obrambo mest in energetske infrastrukture pred ruskimi balističnimi raketami. Tečejo prek programa PURL, v okviru katerega evropske članice Nata in Kanada kupujejo ameriško orožje za Ukrajino.
Rutte želi preprečiti popoln razpad odnosov
Generalni sekretar Nata Mark Rutte naj bi si po navedbah Bloomberga prizadeval predvsem za umiritev razmer in iskanje praktičnih rešitev, s katerimi bi Ukrajina še naprej dobivala opremo, potrebno za obrambo.
Visoki uradniki zavezništva se bojijo, da je odnos med Zelenskim in Trumpom že tako načet, da ga bo težko v celoti obnoviti. Nadaljevanje javnega obračunavanja bi lahko Ukrajino potisnilo v še ranljivejši položaj in jo prisililo k sprejetju neugodnega mirovnega dogovora z Moskvo.
Razkol prihaja v času, ko se Ukrajina pripravlja na novo zimo, Rusija pa nadaljuje napade na njeno energetsko infrastrukturo. Justin Logan, direktor obrambne in zunanje politike na washingtonskem inštitutu Cato, je za Bloomberg opozoril, da so ukrajinske zaloge prestreznikov močno izčrpane, evropske možnosti za njihovo hitro nadomeščanje pa omejene.
Zamude pri dobavi raket Patriot
Zelenski je v zadnjih dneh večkrat zatrdil, da Pentagon zadržuje oziroma upočasnjuje dobavo raket, ki so jih ukrajinski partnerji že plačali prek programa PURL. Po njegovih informacijah naj bi en paket raket še vedno čakal na odobritev ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je priznal, da nekatere rakete morda niso bile dostavljene, vendar je zavrnil trditev, da gre za politično odločitev ali namerno ustavljanje pomoči. Dejal je, da ZDA Ukrajini še naprej pomagajo, morebitne zamude pa niso povezane z osebnim sporom med Trumpom in Zelenskim.
Zelenski nasprotno meni, da več potez Washingtona kaže na politično upočasnjevanje podpore. Poleg zamud pri raketah je opozoril na omejitve uporabe satelitskega sistema Starshield in začasne prekinitve zgodnjih opozoril o ruskih raketnih napadih.
Reuters je prejšnji teden ob sklicevanju na ameriške in zahodne uradnike poročal, da je navodilo za omejitev sistema Starshield prišlo iz Bele hiše. Trump je zanikal, da bi omejitve odredil on ali lastnik podjetja SpaceX Elon Musk.
Zgodnja opozorila medtem znova delujejo
Po torkovem pogovoru Zelenskega z Rubiem in srečanju z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom v Oslu je Kijev sporočil, da znova prejema zgodnja opozorila o ruskih balističnih napadih.
To je nekoliko zmanjšalo napetosti, vendar vprašanje raket Patriot in uporabe satelitskih storitev ostaja odprto. Ukrajina je po besedah Zelenskega v preteklem tednu večkrat ostala brez pravočasnih opozoril, ki so pomembna za aktiviranje zračne obrambe in obveščanje prebivalstva.
Zelenski je Washingtonu ponudil tudi 30-dnevno prekinitev ukrajinskih napadov na ruske naftne rafinerije, če bi ZDA zagotovile dodatne prestreznike Patriot. Trump je ukrajinske napade na rusko energetsko infrastrukturo ostro kritiziral, saj meni, da zvišujejo cene goriva.
Spor med Trumpom in Zelenskim postal oseben
Napetosti so se dodatno zaostrile po nedeljskem intervjuju Zelenskega za Bloomberg. Ukrajinski predsednik je ameriško administracijo obtožil, da s svojimi potezami Kijev sili v kapitulacijo pred Rusijo.
Trump je nato ocenil, da bi moral pogajanja v imenu Ukrajine morda voditi nekdo drug. Obenem je branil svojo politiko do Moskve in zmanjševal odgovornost Rusije, čeprav so ruske sile nadaljevale napade na ukrajinska mesta in energetske objekte.
Ameriški predsednik trdi, da želi obe strani prisiliti k pogajanjem in končati vojno. Rubio je dejal, da je Trump pripravljen pritisniti tako na Ukrajino kot na Rusijo, če bi to omogočilo sklenitev dogovora.
Evropske države se medtem bojijo, da bi se breme podpore Ukrajini še povečalo. Čeprav Evropa zagotavlja vse večji delež financiranja, je pri ključnih tehnologijah, obveščevalnih podatkih in prestreznih raketah še vedno močno odvisna od Združenih držav.
Nemški kancler Friedrich Merz je poudaril, da stabilna Evropa ostaja tudi v ameriškem interesu. Evropski diplomati zato poskušajo preprečiti popoln razpad sodelovanja med Washingtonom in Kijevom, vendar za zdaj ne načrtujejo novega skupnega obiska Bele hiše.
Witkoff po Oslu odhaja k Putinu
Zelenski se je v torek v Oslu sestal z Witkoffom, v pogovorih pa so sodelovali tudi predstavniki Norveške, Finske, Evropske unije in Nata. Ameriška stran je srečanje opisala kot konstruktivno in sporočila, da je bil dosežen napredek pri oblikovanju skupnega pristopa do pogajanj z Rusijo.
Govorili so o varnostnih jamstvih za Ukrajino, načrtu povojne obnove in širši evropski varnostni ureditvi. Witkoff naj bi se danes sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, njegov cilj pa naj bi bil odpreti pot neposrednim pogajanjem med ZDA, Ukrajino in Rusijo.
