Ob kratkotrajni izpostavljenosti je nevarnost za ljudi majhna, večje tveganje pa predstavljajo za živali. Kopalcem svetujejo, naj se izogibajo zelenim goščam in obarvani vodi.
Nacionalni inštitut za biologijo je potencialno strupene cianobakterije v slovenskih vodah v zadnjem času zaznal le v Bohinjskem jezeru. Cianobakterije, ki proizvajajo toksine, so lahko ob zaužitju nevarne predvsem za živali, pri ljudeh pa tveganje pomeni zlasti dolgotrajna izpostavljenost.
Cianobakterije so skupina bakterij, ki izvajajo fotosintezo in proizvajajo kisik. Prisotne so v skoraj vseh vodnih ekosistemih in tudi na kopnem. Številne so koristne, nekatere pa proizvajajo cianotoksine, ki so lahko škodljivi.
Običajne okoljske koncentracije teh toksinov so po navedbah Nacionalnega inštituta za biologijo ob kratkotrajni izpostavljenosti za ljudi večinoma neškodljive, poroča STA. Za akutno zastrupitev med kopanjem bi moral človek zaužiti precejšnjo količino vode. Dolgotrajna izpostavljenost pa lahko med drugim povzroči okvare notranjih organov, poškodbe DNK ali poveča tveganje za nastanek tumorjev.
Zeleno obarvani vodi se izognite
Kopalcem svetujejo, naj se izogibajo neposrednemu stiku s plavajočimi goščami oziroma cianobakterijskim cvetenjem, predvsem pa takšne vode ne smejo zaužiti.
“Če plavate v zeleno obarvani vodi, se po kopanju priporoča tuširanje s svežo vodo,” so pojasnili z inštituta.
Voda iz pipe je v Sloveniji z vidika cianotoksinov varna. Drugače velja za neočiščeno vodo iz ribnikov, bajerjev, zadrževalnikov in jezer, zlasti če je nenavadnega vonja ali barve, če je na površini viden obarvan sloj ali so v vodi oziroma na obali poginule živali.
“V nasprotju s splošnim prepričanjem, da prekuhavanje vode odstrani vse škodljive snovi, pri cianotoksinih zaradi njihove odpornosti proti visokim temperaturam to ni zadosten ukrep,” opozarjajo strokovnjaki.
Cianobakterije posebej nevarne za pse
Če je na vodi vidna gošča, lastnikom psov svetujejo, naj živalim ne dovolijo kopanja ali pitja vode. Psi prav tako ne smejo lizati zeleno obraslih kamnov ali jesti rib in drugih poginulih živali ob vodi.
Če se pes kljub temu okopa, ga je treba čim prej sprati s čisto vodo in mu preprečiti lizanje dlake. Ob znakih zastrupitve, kot so bruhanje, drgetanje, slinjenje ali mišični krči, je potrebna takojšnja veterinarska pomoč. Če gošče s prostim očesom ni mogoče opaziti, je tveganje po navedbah projekta Ciano SLO minimalno.
Nacionalni inštitut za javno zdravje kopanje priporoča na naravnih kopališčih in kopalnih območjih, kjer spremljajo kakovost vode. Državni monitoring izvajajo na 49 odsekih slovenskih rek, jezer in morja, na drugih nenadzorovanih površinskih vodah pa NIJZ kopanje odsvetuje.
