Septembrsko zasedanje DZ se začenja s tremi velikimi političnimi spopadi: opozicija napoveduje vložitev interpelacije proti zunanjemu ministru Tonetu Kajzerju, v torek bosta na dnevnem redu predloga za razrešitev predsednika DZ Zorana Stevanovića in podpredsednice Nataše Avšič Bogovič, v četrtek pa poslanci odločajo o zakonu o Skoku.
Poslanci bodo redno sejo začeli z vprašanji ministrski ekipi, premier Janez Janša pa bo po napovedih na vprašanja poslancev odgovarjal prihodnji teden. Že prvi dan seje pa se obeta nov spor glede zunanje politike, saj naj bi Svoboda, SD in Levica vložile interpelacijo proti ministru Kajzerju.
Opozicijske stranke Kajzerju očitajo, da ministrstvo oziroma vlada ne vodita suverene zunanje politike. Vsebina vložene interpelacije bo pokazala, katere konkretne odločitve mu bodo očitali in kakšno politično odgovornost bodo zahtevali.
Kajzer: “Dialog ni znak podrejanja”
Kajzer je očitke zavrnil že ob napovedi interpelacije. “Napoved interpelacije razumem kot legitimno orodje parlamentarne demokracije in priložnost, da v DZ celovito predstavim usmeritve in rezultate slovenske zunanje politike,” je sporočil.
Dodal je, da se političnih razprav ne izogiba, pričakuje pa, da bodo temeljile na dejstvih. “Dialog ni znak podrejanja, ampak osnovno orodje diplomacije,” je poudaril minister in navedel, da mora diplomacija prinašati rezultate tudi takrat, ko se Slovenija s sogovorniki ne strinja o vseh vprašanjih.
Kajzer je ob tem napovedal, da bo Slovenija nadaljevala z zunanjo politiko, usmerjeno v varnost države, njen mednarodni položaj in gospodarske interese. Minister je v zadnjih dneh diplomatske aktivnosti nadaljeval tudi ob obisku slovenske skupnosti v New Yorku.
Dve razrešitvi, eno tajno glasovanje
V torek bo DZ obravnaval dva predloga za razrešitev vodilnih v parlamentu. Svoboda, SD in Levica so predlog za razrešitev predsednika DZ Zorana Stevanovića vložile že julija. Očitajo mu kršenje ustavnega reda, ker DZ ni odredil parlamentarnih preiskav o družbi Black Cube in o obvodnem financiranju strank, čeprav je zanje glasovala najmanj tretjina poslancev.
Stevanović je tedaj vztrajal, da Resni.ca nima težav s preiskavo o Black Cube, pri preiskavi financiranja strank pa je zagovarjal širšo obravnavo vseh političnih strank. Opozicija mu očita, da je kot predsednik DZ z glasovanjem proti dnevnemu redu izrednih sej ravnal v nasprotju z ustavno določbo o parlamentarni preiskavi.
Na drugi strani so SDS, NSi in Resni.ca predlagale razrešitev podpredsednice DZ Nataše Avšič Bogovič iz Svobode. Med glavnimi očitki je po navedbah STA neenakovredna obravnava koalicijskih in opozicijskih poslancev pri vodenju sej.
Predlogoma bo v torek namenjenih več kot 13 ur razprave. O razrešitvi se odloča s tajnim glasovanjem, potrebnih pa je 46 glasov. Odločilna bi lahko bila stališča Demokratov, ki se niso podpisali pod nobenega od predlogov.
Zakon o Skoku pred celotnim DZ
V četrtek bo na dnevnem redu še vladni predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, znan kot zakon o Skoku. Pravosodni odbor ga je v petek po dolgi razpravi podprl z devetimi glasovi za in šestimi proti.
Predlog predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ustanovitev posebnega sodišča za najzahtevnejše tovrstne zadeve ter jasnejšo povezavo med novim tožilstvom, NPU in sodiščem.
Pravosodni minister Mihael Zupančič je ob predstavitvi zakona dejal, da je cilj vzpostaviti “večjo pristojnost in tudi večjo odgovornost” v celotni verigi pregona. Po koalicijskem dopolnilu naj bi se zakon začel uporabljati 1. julija 2027, ne že na začetku prihodnjega leta.
Teden se bo v petek nadaljeval s predvideno odreditvijo parlamentarnih preiskav o Black Cube in obvodnem financiranju strank – torej prav o vprašanjih, ki so postala tudi jedro predloga za razrešitev predsednika DZ.
