Komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da država nima dovolj jasno urejenega razpolaganja z dragocenimi protokolarnimi darili, ki postanejo last organov javnega sektorja. Med prijavljenimi darili za leto 2025 izstopajo nakit, parfum z dragimi kamni in ročne ure visokih vrednosti.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v poročilu o delu na področju daril za leto 2025 poziva k podrobnejši ureditvi hrambe in nadaljnjega razpolaganja s protokolarnimi darili. Nekatera namreč dosegajo vrednosti več deset tisoč evrov.
Kot poroča STA, so subjekti javnega sektorja za leto 2025 prijavili skupno 210 prejetih daril, od tega 175 protokolarnih in 35 priložnostnih. Sezname je KPK posredovalo 40 subjektov.
Največ daril so prijavili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve, in sicer 59, ter z urada predsednice republike, kjer so jih evidentirali 53. Več kot deset daril so prejeli še v kabinetu predsednika vlade in na zavodu za zaposlovanje.
Izstopal komplet nakita, vreden 34.580 evrov
Med prijavljenimi darili so bila tudi nekatera izjemno visoke vrednosti. Predsednica republike je ob uradnem obisku v Kazahstanu prejela komplet uhanov, ogrlice in prstana, strokovno ocenjen na 34.580 evrov.
Ob uradnem obisku v Katarju je prejela še stekleničko parfuma z dragimi kamni, katere tržna vrednost je bila ocenjena na 18.000 evrov. Obe darili sta skladno z zakonodajo ostali v lasti organa javnega sektorja.
KPK je na seznamih zaznala tudi več ročnih ur višjih vrednosti, ki so jih ob protokolarnih dogodkih podarjali visoki predstavniki Katarja, Uzbekistana in Jordanije. Njihove ocenjene oziroma na trgu preverjene vrednosti so segale od 400 do 28.000 evrov.
Zakon vrednost priložnostnih daril, ki jih lahko sprejmejo funkcionarji in javni uslužbenci, omejuje na največ 100 evrov. Vrednost protokolarnih daril ni omejena, saj ta postanejo last organizacije.
O darilih poročalo le sedem občin
KPK je opozorila tudi na velike razlike pri poročanju. Državni zbor je za leto 2025 prijavil le eno protokolarno darilo, medtem ko jih je leta 2024 prijavil 11, leta 2023 pa 24.
O prejetih darilih je poročalo le šest od 19 ministrstev. Še izrazitejša razlika je pri občinah, saj je sezname prejetih daril komisiji posredovalo le sedem od skupno 212 občin.
Subjekti javnega sektorja morajo sicer prijaviti vsa protokolarna darila, ki postanejo last organizacije, ter priložnostna darila, katerih vrednost presega 50 evrov. KPK ob tem poudarja pomen doslednega evidentiranja, zagotavljanja sledljivosti in strokovne ocene vrednosti.
Draga darila bi lahko prodali
KPK na težave pri hrambi in razpolaganju s protokolarnimi darili opozarja že dlje časa. Lani je zato ministrstvom za javno upravo, finance in pravosodje predlagala spremembo predpisov, ki bi to področje uredili podrobneje.
Ena od predlaganih možnosti je organizacija javnih dražb, na katerih bi draga protokolarna darila prodali. Izkupiček bi lahko namenili državnemu proračunu ali drugim namenom v javno korist.
