Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru za Planet TV ob dnevu državnosti poudaril, da je bila največja moč Slovenije v času osamosvajanja enotnost naroda in pripravljenost ljudi, da stopijo skupaj kljub številnim dvomom in pritiskom. Ob tem je ocenil, da bi morala tudi današnja politika več pozornosti nameniti povezovanju, saj dolgotrajne delitve po njegovem mnenju škodujejo državi.
Premier je dejal, da se ob obeleževanju osamosvojitve najprej spomni vzdušja, ki je spremljalo nastanek samostojne države. V ospredju njegovih spominov so enotnost, navdušenje in občutek, da Slovenci uresničujejo zgodovinski cilj, precej manj pa vojaške grožnje in negotovost, ki so zaznamovale tisti čas.
Po njegovi oceni je prav enotnost prebivalcev omogočila uspešno obrambo države med osamosvojitveno vojno. Spomnil je, da je bila podpora samostojnosti na plebiscitu dosežena kljub opozorilom in napovedim, da Slovenija kot neodvisna država ne bo mogla obstati, rezultat pa je predstavljal močan demokratični mandat za nadaljnje korake.
Kritika politike delitev in poziv k povezovanju
Velik del pogovora je Janša namenil današnjim političnim razmeram. Ocenil je, da slovenski javni prostor že vrsto let zaznamuje logika izključevanja, namesto da bi politični akterji iskali skupne imenovalce in sodelovanje pri ključnih vprašanjih.
Po njegovem mnenju bi morali Slovenci tudi danes graditi na vrednotah, ki so omogočile osamosvojitev, in v ospredje postavljati teme, ki družbo povezujejo. Prepričan je, da bo prihodnja smer razvoja države v veliki meri odvisna od odločitev volivcev in njihove podpore politikam, ki spodbujajo sodelovanje namesto poglabljanja razhajanj.
O govoru predsednice republike in dogajanju na državni proslavi
Premier se je odzval tudi na govor predsednice republike na osrednji državni proslavi ob dnevu državnosti. Pojasnil je, da kritičnega odnosa do izvršilne oblasti ne razume kot težavo samo po sebi, saj sodi v okvir demokratičnega političnega prostora.
Obenem je izrazil mnenje, da se podobne kritike pogosteje pojavljajo v času desnosredinskih vlad, kar po njegovem ustvarja vtis neenake obravnave. Na vprašanje o žvižgih predsednici republike je dejal, da sam takšnega ravnanja na državni proslavi ne podpira, razume pa, da je del javnosti zaradi zaznanih dvojnih meril nezadovoljen.
Dotaknil se je tudi postavitve varnostnih ograj na prizorišču proslave in ocenil, da je šlo za napačno odločitev, ki se v prihodnje ne bi smela ponoviti. Po njegovih besedah bi morale državne slovesnosti prispevati k povezovanju ljudi in ustvarjanju občutka skupnosti.
Zaplet s praporščaki po njegovem ni bil v pristojnosti vlade
Komentiral je tudi razpravo glede prisotnosti praporščakov in zastav na prireditvi. Ocenil je, da ni šlo za vprašanje, ki bi ga reševala vlada, temveč za organizacijski zaplet, za katerega so bili pristojni organizatorji. Dodal je, da je bila zadeva na koncu razrešena, vseeno pa bi bilo po njegovem smiselno v prihodnje sprejeti jasnejša pravila, ki bi preprečila podobne nesporazume.
Javni denar ne bo zadoščal za vse načrte
Janša je spregovoril tudi o stanju javnih financ in opozoril, da razmere sicer niso primerljive z obdobjem najhujše finančne krize, ostajajo pa zahtevne. Ocenil je, da država v prihodnje ne bo mogla financirati vseh načrtovanih projektov in izdatkov, zato bodo potrebne jasne prioritete pri porabi proračunskih sredstev.
Ob tem se je dotaknil financiranja nevladnih organizacij. Zavrnil je očitke, da bi spremembe pomenile poseg v njihovo svobodo delovanja, ter izpostavil stališče, da bi morali imeti davkoplačevalci večjo možnost odločanja o tem, komu se nameni del javnih sredstev. Takšen pristop je označil kot bolj pravičen način razdeljevanja denarja, zbranega iz davkov.
V pogovoru je tako povezal pogled na nastanek samostojne Slovenije z aktualnimi političnimi razmerami ter poudaril, da bi morala država tudi v prihodnje iskati predvsem tisto, kar ljudi povezuje, ne pa poglablja obstoječe delitve.
