Profesor Boštjan M. Turk je v ugledni mednarodni reviji objavil filozofsko razpravo, v kateri skozi prizmo sodobne kozmologije, kvantne fizike, biologije in raziskav zavesti razmišlja o tem, ali znanstvena spoznanja še vedno podpirajo izključno materialistični pogled na svet.
Profesor Boštjan M. Turk z ljubljanske Filozofske fakultete je v mednarodni znanstveni reviji Proceedings of the European Academy of Sciences & Arts objavil članek z naslovom Cosmology and consciousness: toward an ontological interpretation of contemporary science. V njem se loteva vprašanja, ki že desetletja buri tako znanstvene kot filozofske kroge: ali sodobna znanost res vodi k vse bolj materialističnemu razumevanju sveta ali pa najnovejša odkritja odpirajo prostor za širšo razlago resničnosti.
Kot poudarja avtor, članek ne predstavlja novih eksperimentalnih raziskav, temveč filozofsko interpretacijo sodobnih znanstvenih spoznanj. V ospredje postavlja razvoj kozmologije, kvantne fizike, molekularne biologije in raziskovanja zavesti ter razmišlja o njihovih ontoloških posledicah.
Od pozitivizma do vprašanja izvora vesolja
Turk uvodoma opozori, da je moderna znanost skozi stoletja postopoma ločila raziskovanje narave od filozofije in metafizike. Po njegovem mnenju je pozitivizem uveljavil razumevanje, da je znanstveno pomembno predvsem tisto, kar je mogoče opazovati, meriti ali matematično opisati. “Posledično so opazovanje, ponovljivost in eksperimentalni nadzor postali osrednja metodološka načela,” zapiše avtor.
Ob tem opozarja, da je takšen pristop prinesel izjemen razvoj naravoslovja in tehnologije, hkrati pa iz znanstvene razprave skoraj povsem izrinil vprašanja smisla, zavesti in duhovnosti. Po njegovem mnenju prav ta premik predstavlja eno ključnih izhodišč za razumevanje današnjih razprav o odnosu med znanostjo in metafiziko.
Veliki pok, kvantna fizika in novi pogledi na resničnost
Velik del razprave posveča teoriji velikega poka. Spominja na delo Georgesa Lemaîtra, Edwina Hubblea ter kasnejše potrditve širjenja vesolja, ki so po njegovem mnenju pomembno vplivale tudi na filozofska vprašanja o začetku obstoja. Ob tem izpostavi klasično načelo nihil ex nihilo – nič ne nastane iz nič – in opozori, da nastanek vesolja odpira vprašanje njegovega vzroka. “Če je vesolje nekoč nastalo, potem njegov obstoj zahteva razlago njegovega izvora,” zapiše.
V nadaljevanju se posveti razvoju kvantne fizike. Po njegovem mnenju sodobna fizika vse bolj kaže, da temeljna raven resničnosti ni zgolj materialna, temveč jo opisujejo abstraktne matematične strukture. Ob tem predstavi tudi teorijo fizika Maxa Tegmarka, po kateri matematika ni le jezik za opis narave, ampak njena najgloblja struktura. “Materialni svet se kaže kot površinska manifestacija globljega nematerialnega reda,” poudarja Turk.
Pomembno mesto v članku namenja tudi biologiji. Opozarja, da sodobna molekularna biologija DNK vse pogosteje razume predvsem kot nosilko informacij, ne zgolj kot kemično molekulo. Poleg tega izpostavlja razpravo o tako imenovani fini uglašenosti vesolja, saj številne fizikalne konstante po današnjih modelih obstajajo v zelo ozkem območju vrednosti, ki omogoča nastanek zvezd, atomov in življenja. Po njegovem mnenju to odpira nova filozofska vprašanja o izvoru naravnih zakonov.
Zavest ostaja eno največjih odprtih vprašanj
Posebno poglavje Turk nameni raziskovanju zavesti. Sklicuje se na študije obsmrtnih izkušenj in opozarja, da vprašanje odnosa med možgani in zavestjo ostaja eno največjih odprtih vprašanj sodobne znanosti. Pri tem poudarja, da raziskave same po sebi ne dokazujejo religioznih razlag, po njegovem pa kažejo, da zavesti morda ni mogoče povsem pojasniti zgolj z delovanjem možganov. “Sodobna znanost, če jo interpretiramo filozofsko, ne zahteva strogo materialistične ontologije,” sklene avtor.
V zaključku razprave Turk zagovarja stališče, da najnovejša spoznanja iz naravoslovja ne pomenijo nujno odmika od filozofskih ali metafizičnih vprašanj, temveč lahko znova spodbudijo razpravo o izvoru, redu in smislu sveta. Po njegovem prepričanju bi prihodnji razvoj znanosti lahko prispeval k celovitejšemu razumevanju resničnosti, ki bi povezovalo naravoslovne ugotovitve s filozofskim razmislekom.
Razpravo lahko v celoti preberete TUKAJ.
