Policija, vojska in sodišča ostajajo institucije, ki v Sloveniji uživajo največ zaupanja javnosti, medtem ko politične stranke in mediji ostajajo na dnu lestvice. To kaže najnovejša raziskava Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o zaupanju v javne institucije, izvedena jeseni 2025. Slovenija je v raziskavi sodelovala drugič, primerjava z letom 2023 pa kaže, da se je na nekaterih področjih zaupanje izboljšalo, čeprav država še vedno ostaja pod povprečjem držav OECD.
Največ zaupanja med slovenskimi institucijami uživa policija, ki ji zaupa 49,5 odstotka vprašanih. To je nekoliko manj kot leta 2023, ko je zaupanje znašalo 52 odstotkov.
Tik za policijo se uvršča vojska, ki ji zaupa 49,3 odstotka anketirancev. Podatek je v raziskavo vključen prvič, zato primerjava s prejšnjim obdobjem ni mogoča.
Na tretjem mestu so sodišča, ki jim zaupa 43,4 odstotka vprašanih, kar je nekoliko več kot leta 2023, ko je delež znašal 41,1 odstotka.
Na drugi strani lestvice ostajajo politične stranke, ki jim zaupa le 13,7 odstotka vprašanih. Še leta 2023 je ta delež znašal 14,4 odstotka. Nizko ostaja tudi zaupanje v medije, ki jim zaupa 24,8 odstotka anketirancev, pred dvema letoma pa je ta delež znašal 26,3 odstotka.
Zaupanje v vlado ostaja pod povprečjem OECD
Raziskava kaže, da se zaupanje v nacionalno vlado v primerjavi z letom 2023 ni bistveno spremenilo.
Leta 2025 je visoko ali zmerno visoko zaupanje vladi izrazilo 28,3 odstotka vprašanih, leta 2023 pa 27,9 odstotka. Povprečje držav OECD znaša 40 odstotkov.
Po ugotovitvah raziskave vladi bolj zaupajo starejši prebivalci, posamezniki z višjo izobrazbo ter tisti, ki menijo, da imajo možnost vplivati na odločitve oblasti oziroma so na volitvah podprli stranke vladajoče koalicije.
Nižje zaupanje izražajo predvsem mlajši in anketiranci, ki menijo, da njihov glas pri oblikovanju javnih politik ni slišan.
Zadovoljstvo z upravnimi storitvami nekoliko nižje
Na področju vsakodnevnega delovanja javnih institucij raziskava kaže mešane rezultate.
Zadovoljstvo z upravnimi storitvami se je od leta 2023 znižalo za tri odstotne točke, z 66 na 63 odstotkov.
Na 40 odstotkih je ostala nespremenjena ocena, da javne institucije vloge obravnavajo pravično, nekoliko pa se je izboljšala zaznava zakonite uporabe osebnih podatkov v javnem sektorju, in sicer z 39 na 41 odstotkov.
Raziskava kaže tudi nekaj pozitivnih premikov pri zaznavanju delovanja države. Delež vprašanih, ki menijo, da vlada politike oblikuje na podlagi dokazov, se je povečal z 29 na 31 odstotkov. Z 24 na 26 odstotkov se je povečal tudi delež tistih, ki ocenjujejo, da vlada pri odločanju uravnoteženo upošteva interese sedanjih in prihodnjih generacij.
Za tri odstotne točke, s 15 na 18 odstotkov, se je povečal tudi delež prebivalcev, ki menijo, da imajo vpliv na oblikovanje javnih politik.
Prvič tudi vprašanja o umetni inteligenci
Letošnja raziskava je prvič preverjala tudi odnos javnosti do umetne inteligence v javni upravi.
Skoraj polovica vprašanih oziroma 45 odstotkov meni, da umetno inteligenco pozna dovolj dobro, da bi jo lahko razložili drugim.
Štirideset odstotkov sodelujočih pričakuje, da bo država umetno inteligenco uporabljala za bolj prilagojene javne storitve, 39 odstotkov pa jih meni, da bi lahko prispevala tudi k nižjim stroškom delovanja javnega sektorja.
Po drugi strani le 30 odstotkov vprašanih zaupa, da bo vlada pri uporabi umetne inteligence ustrezno zaščitila osebne podatke. Kar 37 odstotkov jih pričakuje zagotovljen človeški nadzor nad uporabo umetne inteligence, 32 odstotkov pa transparentno uporabo tovrstnih tehnologij.
OECD med ključnimi dejavniki za krepitev zaupanja v javne institucije izpostavlja oblikovanje politik na podlagi dokazov, uravnoteženo upoštevanje interesov sedanjih in prihodnjih generacij ter občutek državljanov, da je njihov glas pri sprejemanju odločitev slišan.
V letošnji raziskavi je sodelovalo 38 držav, med njimi 33 članic OECD in pet držav kandidatk. Slovenija je sodelovala drugič, kar prvič omogoča primerjavo rezultatov skozi čas.
