Čeprav je bilo junija na Hrvaškem izdanih več računov, poraba v lokalih pa je bila višja kot lani, številni gostinci opozarjajo na praznejše restavracije, vse dražje poslovanje in izgubljanje konkurenčnosti.
Glavna poletna sezona se je na Hrvaškem začela z mešanimi signali. Uradni podatki kažejo rast prometa v gostinstvu, iz Splita, Kvarnerja, Istre in nekaterih zagrebških restavracij pa prihajajo opozorila, da je gostov manj kot v preteklih letih.
Hrvaški portal Index.hr je preveril razmere v več delih države in se pogovarjal z gostinci, hotelirji ter ekonomskim strokovnjakom. Njihove izkušnje se razlikujejo, skupni pa so jim pomisleki zaradi visokih cen, spremenjenih navad turistov in vse večjih stroškov.
Po podatkih hrvaške davčne uprave je bilo junija v kavarnah in restavracijah izdanih 2,65 odstotka več računov kot v istem mesecu lani. Skupna poraba za hrano in pijačo se je povečala za 6,62 odstotka. Večja poraba kljub temu ne pomeni, da je bilo uspešnejše vsako posamezno gostinsko podjetje. Del rasti je mogoče pojasniti tudi z višjimi cenami.
V Splitu pogrešajo nekdanji tok obiskovalcev
V središču Zagreba so bile bolj znane restavracije v času večerje še vedno dobro obiskane. Drugačno sliko opisujejo nekateri gostinci ob Jadranu.
Ivona Cokarić iz splitske restavracije Trattoria Tinel, ki posluje vse leto, je za Index.hr povedala, da je bilo junija manj gostov in prihodkov kot lani. Del upada pripisuje svetovnemu prvenstvu v nogometu, zaradi katerega naj bi bili številni običajni domači gostje odsotni.
Tudi julij se po njenih besedah ni začel obetavno. Cen glede na prejšnje leto ni zvišala, v ponudbo pa je vključila tudi cenovno dostopnejše dnevne obroke.
“Najpomembneje mi je, da lahko plačam račune in zaposlene. Sama sem na zadnjem mestu, še nikoli pa nisem delala toliko kot zdaj,” je opisala razmere.
Še pred nekaj leti je skozi okno lokala spremljala skoraj neprekinjen tok obiskovalcev, zdaj pa ga ne opaža več. Možno je, da se je del gostov preusmeril na otoke ali druge destinacije. Več upanja polaga v avgust, saj se je tudi lanska sezona občutneje okrepila šele v drugi polovici poletja.
Medak: Jadran je poln turističnih pasti
Slabši junij je v nekaterih zagrebških lokalih zaznal tudi gostinec in kuhar Marin Medak. Njegov Bar&Ton je ustvaril približno enak rezultat kot lani, medtem ko je dolgoletni RougeMarin Bistro posloval slabše.
Medak je za Index.hr ocenil, da je na Jadranu preveč sezonskih lokalov, ki zaradi visokih najemnin in kratkega časa poslovanja poskušajo ustvariti čim več prihodkov. Kakovost ponudbe je pri tem pogosto drugotnega pomena.
Po njegovi oceni vrhunsko ponudbo zagotavlja le manjši del restavracij, velik del preostalih pa deluje kot turistična past. Takšen poslovni model zahteva vsakoletno iskanje in izobraževanje novih ekip, gostom pa ne zagotavlja ustreznega razmerja med ceno in kakovostjo.
Medak opozarja tudi na visoko davčno obremenitev. Hrvaško je primerjal z Italijo, kjer naj bi gostinci plačevali desetodstotni DDV.
“Italijanskemu gostincu, ki ustvari milijon evrov prihodkov, samo zaradi razlike v DDV ostane okoli 80.000 evrov več. Tolikšnega dobička v enem letu še nikoli nisem imel. Preprosto nismo konkurenčni,” je dejal.
Po njegovih besedah se bodo zaradi visokih davkov, najemnin, cen dobaviteljev in plač delavcev nekateri lokali zaprli. Tisti, ki bodo ostali, bodo morali še dodatno zviševati cene.
Zniževanje cen se mu v sedanjih razmerah ne zdi izvedljivo. “Vsi dobavitelji in najemodajalci so zvišali cene, močno so zrasle tudi plače. Zniževanje cen in pričakovanj je nerealno,” je poudaril.
Ekonomist: Ni kriv samo DDV
Ekonomski strokovnjak Neven Vidaković se z razlago, da je glavni problem DDV, ne strinja. Za Index.hr je ocenil, da znižanje davčne stopnje najverjetneje ne bi pocenilo ponudbe, temveč bi predvsem povečalo dobičke gostincev.
Opozoril je tudi na veliko odvisnost hrvaškega gospodarstva od kratke poletne sezone. “Ne moremo imeti 30 odstotkov gospodarstva, ki živi od dveh mesecev prihodkov na leto,” je dejal.
Po njegovi oceni Hrvaška zaradi hitre rasti cen izgublja konkurenčnost. Turisti, ki še vedno pridejo, naj bi pogosteje izbirali cenejše lokale, pekarne, trgovine ali restavracije s preprostejšo ponudbo. Dražje restavracije zato čutijo upad obiska, čeprav skupni podatki kažejo več izdanih računov in višjo porabo.
“Dražji ko smo, revnejše goste privabljamo. Ti namesto v drage restavracije hodijo v lokale s cenejšo ponudbo,” je povzel Vidaković.
Prepričan je, da hrvaška konkurenčnost po uvedbi evra še nikoli ni upadala tako hitro. Posledica bi lahko bilo zapiranje dela gostinskih obratov, zlasti tistih, ki so močno odvisni od nekaj tednov glavne sezone.
“Mislili smo, da lahko to počnemo v nedogled”
Manj turistov na ulicah opaža tudi Stiven Vunić, zmagovalec hrvaškega MasterChefa in lastnik restavracije Zijavica v Mošćenički Dragi. Njegova restavracija je sicer ustvarila nekoliko več prihodkov, slabša obiskanost pa je po njegovih besedah očitna v drugih lokalih.
“Čuti se, da je sezona šibkejša. Obiskanost ni niti približno takšna kot junija lani. Na ulicah ni toliko turistov, nihče ne more reči, da je bolje. Vidi se, da ni ljudi,” je povedal.
Težavo vidi v splošni gospodarski negotovosti v Evropi in preveliki odvisnosti Hrvaške od gostov iz Nemčije, Italije in Avstrije. Turistični sektor bi moral po njegovem mnenju že prej začeti iskati nove trge.
“Osredotočili smo se na nekaj držav, iz katerih zdaj ni več toliko gostov. Mislili smo, da lahko to počnemo v nedogled,” je opozoril.
Boris Šuljić, lastnik restavracije Boškinac na Pagu, je junijski izpad povpraševanja nadomestil z več dogodki. Ocenjuje, da se navade gostov spreminjajo hitreje, kot se jim prilagajajo država in ponudniki. Največji pritisk čutijo kakovostne restavracije, saj dražjih sestavin in usposobljenih zaposlenih ne morejo preprosto zamenjati s cenejšimi.
Nekoliko boljšo sliko opisuje Tea Fernetich iz hotela in restavracije San Rocco v Brtonigli. Junij je bil pri njih boljši kot lani, opazili pa so veliko rezervacij v zadnjem trenutku. Kljub temu je bil zadnji junijski teden slabši, v restavracijah pa je bilo po njenem občutku manj ljudi.
Glavno težavo vidi v neizraziti in dragi ponudbi med vrhuncem sezone. “Hrvaška je za turiste veliko zanimivejša, ko ponudbo sestavljajo manjši in pristni objekti,” je dejala.
Uradne številke sicer ostajajo pozitivne, občutek številnih gostincev pa je drugačen: gostje so previdnejši, pogosteje iščejo cenejšo ponudbo in se hitreje odločajo za druge destinacije.
