Virtualne pisarne podjetjem omogočajo registracijo sedeža za nekaj deset evrov mesečno. Zakon števila podjetij na enem naslovu ne omejuje, takšna praksa pa lahko oteži iskanje odgovornih.
Na enem samem poštnem nabiralniku v Ljubljani je mogoče najti imena okoli 600 podjetij, čeprav naj bi bila tamkajšnja pisarna velika le približno 18 kvadratnih metrov. Razlaga se skriva v storitvi virtualne pisarne, pri kateri podjetje na naslovu nima običajnih poslovnih prostorov, temveč tam zgolj registriran sedež in urejen sprejem pošte.
TV Slovenija je na takšen naslov opozorila ob poročanju o podjetju v lasti staršev poslanca Resni.ce Borisa Mijiča. Njegovo ime je bilo navedeno na nabiralniku skupaj s stotinami drugih družb.
Lastnik prostorov na tem naslovu ponuja virtualni sedež podjetja za nekaj več kot 25 evrov mesečno. Če bi vseh 600 podjetij plačevalo takšen znesek, bi skupni mesečni prihodek znašal okoli 15.000 evrov.
Zakon velikosti sedeža ne določa
Podobnih naslovov je v Ljubljani več. RTV Slovenija je med drugim izpostavila Rakuševo ulico 8 in Kotnikovo ulico 5, kjer deluje ponudnik virtualne pisarne, ki navaja več kot tisoč strank.
Pravnik Miha Juhart je za RTV Slovenija pojasnil, da registracija večjega števila podjetij na istem naslovu sama po sebi ni sporna. “Zahteve glede obsega ali pogojev, ki jih mora prostor, kjer je sedež, izpolnjevati, niso postavljene. To omogoča večje število podjetij na istem naslovu, kar ni popolnoma nič nezakonitega oziroma nelegalnega,” je dejal.
Težave pri iskanju odgovornih
Virtualni sedež torej ni dokaz nezakonitega poslovanja, lahko pa oteži vročanje pošte, izvajanje inšpekcijskih postopkov in ugotavljanje, kdo na določenem naslovu dejansko posluje. V oddaji Koda so pred časom poročali o podjetju, ki je zavajalo potrošnike, kazni tržnega inšpektorata pa na množičnem poslovnem naslovu ni prevzemalo.
Na nevarnost veriženja podjetij opozarjajo tudi sindikati. Gre za primere, ko lastniki po nastanku dolgov ali drugih težav staro družbo zaprejo oziroma opustijo, dejavnost pa nadaljujejo prek nove.
“Koliko je davčnih utaj? Koliko je neizplačanih plač? Koliko je kršitev temeljnih pravic delavcev? Koliko je bega od odgovornosti delodajalcev?” je po poročanju RTV Slovenija opozoril Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.
