Civilna iniciativa Tržnice ne damo je danes na Adamič-Lundrovem nabrežju postavila informativno stojnico, s katero opozarja na tveganja, ki jih po njihovem mnenju prinaša projekt prenove osrednje ljubljanske tržnice in gradnje podzemne garažne hiše pod njo. Iniciativa vztraja pri zahtevi za razveljavitev aprila letos izdanega integralnega gradbenega dovoljenja, medtem ko mestna občina projekt brani kot del celovite prenove kulturnega spomenika državnega pomena.
Predstavnica civilne iniciative Klara Stanič je za STA povedala, da “nevarnost ostaja, ker je planirana gradnja 20 metrov globoke luknje, kar pomeni, da gre pod nivo oziroma korito Ljubljanice, in to vse zaradi 247 parkirnih mest”. Po njenih besedah gre za nesmiseln in zelo nevaren projekt. Opozorila je na 65.000 kubičnih metrov predvidenega izkopa, pri čemer bi lahko izpiranje zemljine in temeljev ter posedanje okoliških stavb povzročilo nepredvidljive posledice.
Iniciativo skrbi tudi, da bi zaradi majhnega števila parkirnih mest, namenjenih dostavi, na tržnici nastal še večji prometni kaos, saj bi morali branjevci in prodajalci blago prinašati z dvigalom velikosti pet kvadratnih metrov; po njihovih navedbah bi se odprti del tržnice zaradi gradnje zmanjšal za približno 30 odstotkov, odstranili pa bi tudi gostinske lokale ob Plečnikovih arkadah.
Stanič je ponovila zahtevo, naj se izdano integralno gradbeno dovoljenje odpravi, saj je po njihovem prepričanju gradbena dokumentacija nepopolna in vsebuje toliko pravnih in strokovnih pomanjkljivosti, da dovoljenje na taki podlagi ni sprejemljivo. Dodala je, da odgovor upravnega sodišča na vloženo tožbo še čakajo, v morebitnih nadaljnjih sodnih postopkih pa nameravajo vključiti tudi mnenja tujih strokovnjakov, ker po njenih besedah pristojni doslej opozoril domačih strokovnjakov niso jemali dovolj resno.
Pravna bitka za gradbeno dovoljenje
Ministrstvo za naravne vire in prostor je integralno gradbeno dovoljenje za prenovo tržnice izdalo konec aprila, potem ko je Mestna občina Ljubljana pridobila vseh 16 potrebnih soglasij. Dovoljenje je vključevalo tudi številne pogoje na področju varstva okolja in kulturne dediščine. V začetku junija je civilna iniciativa Tržnice ne damo, ki jo vodi Marinka Kurilić, zoper dovoljenje vložila tožbo v upravnem sporu. Njen odvetnik Luka Švab je pojasnil, da so tožbo vložili zaradi kršitev pravil postopka, zmotne uporabe materialnega prava – nacionalnega, mednarodnega in prava EU – ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, predvsem glede neustreznih strokovnih podlag in rešitev. Tožbo je v imenu nevladne organizacije Alpe Adria Green vložil tudi odvetnik Klemen Golob. Zaradi vloženih tožb občina ne more začeti z gradbenimi deli, dokler upravno sodišče o zadevi ne odloči; če bo sodišče zadevo obravnavalo po rednem postopku, se lahko po Švabovih besedah na odločitev čaka več let.
Vprašanja dediščine in vode
Projekt že leta spremljajo pomisleki glede kulturne dediščine. Območje tržnice je del Plečnikove dediščine, vpisane na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, velik del predvidene garažne hiše pa leži znotraj območja, ki je kot arheološko najdišče Vodnikov trg zaščiteno kot kulturni spomenik lokalnega pomena.
Gradnji je izrecno nasprotoval tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki jo je označil za resno grožnjo stolnici in semenišču, nasprotno stališče pa je sprejel tudi Odbor Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Kritiki poleg tega opozarjajo na tveganje za vodonosnik, ki bi lahko ogrozil kakovost pitne vode, ter na potrebo po izčrpnih geomehanskih in hidrogeoloških študijah, brez katerih grozijo poškodbe sosednjih objektov – podobne tistim, ki so že nastale med gradnjo Mesarskega mostu, prve etape garaž pod tržnico.
Stališče občine
Mestna občina Ljubljana projekt zagovarja kot del celovite prenove kulturnega spomenika. Na občini poudarjajo, da je Plečnikova tržnica arhitekturni spomenik državnega pomena, zato po njihovem prenova ni zgolj gradbeni projekt, temveč predstavlja tudi skrb za kulturno dediščino. Zagotavljajo, da bodo v celoti ohranili kostanjev drevored ob Plečnikovih arkadah in del dreves na Vodnikovem trgu. Župan Zoran Janković, ki je gradnjo garažne hiše uvrstil na svoj seznam projektov ob prvem nastopu županovanja leta 2006, nasprotovanje večkrat označuje za neutemeljeno.
Na vprašanja o morebitnih pogajanjih z nadškofijo je odgovoril, da ne ve, o čem bi se sploh pogajali, in dodal, da je bil odmik garažne hiše od semenišča povečan na 16 metrov, zaradi česar naj nadškofija po njegovem mnenju ne bi bila več stranka v postopku. Neposrednega odziva občine na današnjo akcijo civilne iniciative za zdaj ni bilo.
Projekt prenove tržnice, ki obsega celovito prenovo in prizidavo Mahrove hiše, gradnjo štirietažne javne podzemne parkirne hiše pod odprto tržnico ter celovito prenovo odprte tržnice na Vodnikovem trgu, velja za enega od še neuresničenih projektov iz prve volilne kampanje župana Jankovića izpred 20 let.
