Ob koncih tedna in med prazniki lahko na nujno zobozdravstveno pomoč v Sloveniji računa le devet ambulant. Ministrstvo za zdravje priznava, da geografska dostopnost te službe ni zagotovljena vsem prebivalkam in prebivalcem enako, hkrati pa pojasnjuje, da celovite nacionalne analize, ki bi to potrdila ali ovrgla, do zdaj še ni izvedlo.
Dežurno zobozdravstveno službo ob sobotah, nedeljah in praznikih trenutno izvaja devet lokacij po državi. V Ljubljani, Celju, Kranju in Mariboru je pomoč na voljo med 8. in 13. uro, v Kopru, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu pa med 8. in 12. uro.
Za velik del Slovenije – zlasti za bolj oddaljene in redkeje poseljene predele – najbližja dežurna ambulanta lahko pomeni vožnjo več deset kilometrov, sredi zobobola pa se marsikdo znajde tudi v soboto zvečer ali v nedeljo popoldne, ko nobena od teh ambulant več ne dela. Nočne dežurne službe namreč danes praktično ni – tudi v Ljubljani in Mariboru, kjer so jo nekoč izvajali, so jo medtem ukinili.
Poslansko vprašanje razkrilo vrzel v podatkih
Razmere je izpostavilo poslansko vprašanje poslancev SD Damijana Bezjaka Zrima in Meire Hot, ki sta ministrstvo povprašala o zagotavljanju neprekinjene in geografsko dostopne dežurne zobozdravstvene službe.
V odgovoru je ministrstvo za zdravje zapisalo, da obstoječa ureditev omogoča organizirano obravnavo zobozdravstvenih stanj v določenem času, a je hkrati priznalo dve pomembni pomanjkljivosti. Prva je odsotnost podatkov: ministrstvo trenutno nima vpogleda v analize potovalnih časov, obremenitev posameznih ambulant in potreb pacientov, zato ne more z zadostno stopnjo zanesljivosti trditi, da sedanja ureditev vsem prebivalcem Slovenije zagotavlja primerljivo časovno in geografsko dostopnost.
Druga, še bolj nazorna priznana pomanjkljivost, pa je, da celovite nacionalne analize geografske dostopnosti dežurne zobozdravstvene službe – torej pregleda, ki bi za vse prebivalce Slovenije prikazal potovalni čas ali razdaljo do najbližje dežurne ambulante – ministrstvo do zdaj sploh ni izvedlo.
Nobenih obljub o razširitvi – vsaj še ne
Kljub priznani negotovosti ministrstvo za zdaj ne obljublja razširitve mreže dežurnih ambulant. Kot so zapisali, bi bila vnaprejšnja zaveza k razširitvi sedanje ureditve pred pridobitvijo ustreznih podatkov preuranjena. Dodajajo tudi, da ustreznost sistema ni odvisna zgolj od števila lokacij, temveč tudi od števila pacientov, potovalnih časov, vrste obravnavanih stanj, kadrovskih zmogljivosti in možnosti pomoči.
Z drugimi besedami: dokler ministrstvo nima podatkov, s katerimi bi lahko utemeljilo, kje in kako naj se mreža širi, konkretnih korakov ne napoveduje.
Devet dežurnih ambulant je le en, a zgovoren simptom širšega problema. Po zadnjih podatkih nima izbranega osebnega zobozdravnika več kot pol milijona ljudi v Sloveniji, po ocenah Zavoda za zdravstveno zavarovanje pa bi za opredelitev vseh teh pacientov potrebovali dodatnih 390 timov na področju zobozdravstva za otroke in mladino. Nekateri zobozdravniki koncesije celo vračajo, kar javno mrežo dodatno krči, medtem ko ministrstvo pojasnjuje, da zobozdravstveni poklici formalno niso opredeljeni kot deficitarni – kljub očitnemu pomanjkanju kadra.
