Koordinacija zdravniških organizacij, Mladi zdravniki Slovenije in sindikat Praktik.um podpirajo zdravstveni del Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Ocenjujejo, da prinaša nujne popravke veljavne zakonodaje, ki bi olajšali organizacijo dela, vključevanje razpoložljivih zdravnikov in zagotavljanje zdravstvenih storitev.
Ob tem poudarjajo, da zakon ni zdravstvena reforma in ne rešuje vseh težav slovenskega zdravstva. Njihova podpora je omejena na rešitve, ki posegajo v veljavni zakon o zdravstveni dejavnosti in odpravljajo nekatere ovire, ki so se po njegovi uveljavitvi pokazale v praksi.
Koordinacijo zdravniških organizacij sestavljajo Zdravniška zbornica Slovenije, sindikat Fides, Slovensko zdravniško društvo ter Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.
Daljše prehodno obdobje in odprava dvoletnega pogoja
Zdravniške organizacije podpirajo predvsem podaljšanje prehodnega obdobja za uskladitev izvajalcev z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Po njihovi oceni bi to omogočilo postopnejšo prilagoditev organizacije dela in zmanjšalo tveganje za motnje pri zagotavljanju zdravstvenih storitev.
Kot pomembno rešitev izpostavljajo tudi odpravo določbe, po kateri lahko zdravnik postane odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti šele dve leti po opravljenem specialističnem izpitu.
Mladi zdravniki so že maja opozorili na primer specialista družinske medicine iz okolja, kjer zdravnikov primanjkuje. Čeprav ima licenco za samostojno delo, zaradi dvoletnega pogoja ne bi mogel postati odgovorni nosilec dejavnosti. Ambulanti bi zato lahko grozilo zaprtje.
Po oceni organizacij je takšna ureditev neživljenjska. Zdravnik, ki izpolnjuje vse strokovne pogoje za samostojno delo, bi moral biti lahko tudi odgovorni nosilec dejavnosti.
Praktik.um opozarja, da se posledice togih zakonodajnih pogojev najprej pokažejo v ambulantah – z manj razpoložljivega kadra, manj termini za paciente in več težavami pri zagotavljanju neprekinjene obravnave.
Opozarjajo na posledice morebitne zavrnitve zakona
Zdravniške organizacije se do gospodarskega, davčnega in drugih delov interventnega zakona ne opredeljujejo. Opozarjajo pa, da ob morebitni zavrnitvi celotnega zakona ne bi začele veljati niti spremembe zdravstvene zakonodaje, ki jih ocenjujejo kot potrebne.
Posebej izpostavljajo tudi posledice zakonodajnega referenduma. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi določa, da državni zbor eno leto po razglasitvi referendumske odločitve ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
Po opozorilih zdravniških organizacij bi zato zavrnitev interventnega zakona lahko otežila ali za leto dni odložila ponovno sprejemanje posameznih rešitev na področju zdravstva.
“V razmerah, ko zdravniki odhajajo, lahko nadaljnje zmanjševanje njihove razpoložljivosti pomeni slabšo dostopnost zdravstvenih storitev za paciente,” opozarjajo.
Dodajajo, da mora biti glavno merilo zdravstvene zakonodaje njen učinek na bolnike: ali jim zagotavlja pravočasen dostop do varne in kakovostne obravnave ter omogoča, da razpoložljivi zdravniki ostanejo vključeni v oskrbo prebivalstva.
