Po vložitvi več kot 44.000 podpisov za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi so podporo pobudnikom izrazili v Svobodi, SD ter Levici in Vesni. SDS in Resni.ca poudarjata legitimnost referendumskega odločanja, Demokrati pa napovedujejo dejavno kampanjo.
V opozicijskih Svobodi, SD ter Levici in Vesni pritrjujejo pobudnikom referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Svoboda in Demokrati so že napovedali aktivno vključitev v referendumsko kampanjo, Levica in Vesna pa sta sodelovali tudi pri zbiranju podpisov.
V Resni.ci bodo o sodelovanju v kampanji še odločali pristojni organi stranke, poroča STA. V SDS so zapisali, da spoštujejo pravico državljanov do neposrednega odločanja.
Opozicija opozarja na slabitev pravnih varovalk
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin se je zahvalila vsem, ki so prispevali podpis za, kot je dejala, preprečitev zlorabe parlamentarnih preiskav. Po njeni oceni so državljani pokazali pripravljenost za ukrepanje, kadar se posega v njihove človekove pravice.
“Z novelo zakona se želi uvesti politično policijo, za jesen pa je napovedan zakon, ki bi želel politični vpliv razširiti še na tožilstvo,” je dejala. Poudarila je, da v Svobodi nasprotujejo poskusom vplivanja na neodvisne institucije in da bodo v referendumski kampanji dejavno sodelovali.
Poslanka Levice in Vesne Tina Brecelj je zbrane podpise označila za jasno sporočilo, da ljudje ne želijo slabitve varovalk pred zlorabo oblasti.
Po njenih navedbah bi lahko bila na podlagi novele parlamentarna preiskava uvedena proti komurkoli, ne da bi imel preiskovanec možnost izpodbijati sklep o njeni uvedbi. Opozorila je tudi na možnost pridobivanja podatkov od finančne uprave, policije, telekomunikacijskih operaterjev in drugih organov.
“Pravno sredstvo zoper tako zbiranje, ki je lahko seveda tudi povsem neutemeljeno, pa je mogoče šele naknadno, ko so podatki o posamezniku že v celoti razkriti,” je dejala Brecelj.
Koaliciji je očitala še blokiranje ustanovitve preiskovalnih komisij o delovanju izraelske obveščevalne družbe Black Cube in domnevnem obvodnem financiranju političnih strank.
Tudi poslanec SD Damijan Bezjak Zrim meni, da novela zmanjšuje pravne varovalke. Kot protislovno je označil, da želi vlada po eni strani zaostriti zakonodajo, po drugi pa ovira ustanavljanje preiskovalnih komisij. V SD o sodelovanju v kampanji še niso odločali, sam pa za vključitev ne vidi zadržkov.
Referendum naj bi DZ razpisal v sedmih dneh
DZ mora referendum z odlokom razpisati v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve. Kolegij predsednika DZ se bo v sredo dogovoril o sklicu izredne seje, na kateri naj bi poslanci predvidoma v četrtek obravnavali referendumsko zahtevo. Predlog odloka mora pred tem pripraviti pristojno delovno telo.
Zaradi parlamentarnih počitnic so se pojavila tudi vprašanja, ali bo na seji zagotovljena sklepčnost.
V SDS so sporočili, da spoštujejo pravico državljank in državljanov do neposrednega odločanja ter da referendumskih pobud nikoli niso omejevali.
Podobno stališče so predstavili v Resni.ci. “Referendum je pomemben institut neposredne demokracije, zato spoštujemo pravico do njegove pobude in izvedbe,” so zapisali. O morebitnem sodelovanju v kampanji bodo odločili pristojni organi stranke.
Aktivno vključitev so napovedali Demokrati. “Po odločitvi ljudi na referendumu, ko bo torej jasno določena pravna podlaga za delovanje parlamentarnih preiskovalnih komisij, bomo podprli tudi njihovo ustanovitev,” so navedli.
Iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus se na vprašanja STA niso odzvali.
