Trump osebno pričakal Xi Jinpinga, danes sledijo ključni pogovori v Beli hiši

ByA. K.

24. septembra, 2026 , , ,
Predsednik Donald J. Trump in predsednik Ljudske republike Kitajske Xi Jinping (Maj, 2026). [Uradna fotografija Bele hiše: Daniel Torok]

Ameriški predsednik Donald Trump je kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu ob prihodu v ZDA pripravil redek osebni sprejem z rdečo preprogo, vojaškimi častmi in preletom bombnikov. Osrednji del tridnevnega državniškega obiska sledi danes, ko bosta voditelja v Beli hiši govorila o trgovinskem premirju, umetni inteligenci, Tajvanu in Iranu.

Xi je z ženo Peng Liyuan v sredo zvečer prispel v vojaško oporišče Joint Base Andrews pri Washingtonu. Ob vznožju stopnic predsedniškega letala sta ju pričakala Trump in prva dama Melania Trump, kar je za sprejeme tujih voditeljev na ameriških tleh neobičajna protokolarna gesta.

Kot smo na Portal24.si poročali pred začetkom obiska, je Trump osebni sprejem napovedal že pred Xijevim prihodom. Gre za prvo pot kitajskega predsednika v Washington po več kot desetletju in njuno drugo srečanje letos.

Ob prihodu so ameriški in kitajski predsedniški par pričakali vojaška častna straža, godba ter ameriške in kitajske zastave. Slovesnost je vključevala 21 topovskih salv, na letališki ploščadi pa je bilo razporejenih šest lovcev F-22 in šest letal F-16. Nad oporiščem sta preletela tudi dva strateška bombnika B-1.

Danes sprejem in pogovori v Beli hiši

Trump in Melania bosta Xi Jinpinga in Peng Liyuan danes sprejela še v Beli hiši. Po napovedi Bele hiše bo prihod spremljal polni vojaški protokol, v Rožnem vrtu pa bo potekal pregled častne straže.

Predsednika bosta nato začela dvostranske pogovore. Zvečer bo na vrsti državniška večerja, na katero so vabljeni tudi nekateri vodilni predstavniki ameriškega gospodarstva in tehnološkega sektorja.

Bela hiša pred začetkom srečanja ni napovedovala enega samega velikega dogovora. Osrednje vprašanje ostaja, ali bosta državi podaljšali trgovinsko premirje, sklenjeno lani po obdobju ostrega zviševanja carin in povračilnih ukrepov.

Pripravljalne pogovore sta v New Yorku vodila ameriški finančni minister Scott Bessent in kitajski podpredsednik vlade He Lifeng. Strani sta iskali možnosti za trgovanje z izdelki, ki niso varnostno občutljivi, ter za vzpostavitev rednejšega dialoga o tveganjih umetne inteligence. Dogovor o vseh odprtih vprašanjih pred srečanjem predsednikov še ni bil dosežen.

Trgovina, umetna inteligenca in redke zemlje

Washington želi zanesljivejši dostop do kitajskih redkih zemelj in večje kitajske nakupe ameriških kmetijskih proizvodov. Odprto ostaja tudi vprašanje morebitnih večjih poslov z ameriškim proizvajalcem letal Boeing.

Trump je že julija napovedal, da bo umetna inteligenca ena glavnih tem pogovorov. ZDA želijo ohraniti tehnološko prednost, zlasti pri najzmogljivejših čipih, hkrati pa zadržati komunikacijske kanale s Pekingom zaradi vse večjih varnostnih tveganj naprednih modelov.

Kitajska si prizadeva preprečiti dodatne ameriške omejitve pri dostopu do tehnologije. Xi želi predvsem stabilnejše gospodarske odnose, ki bi kitajskim podjetjem omogočili nadaljnji dostop do ameriškega trga.

Kljub carinskim ukrepom ostaja kitajski izvoz močan. Država je na poti, da drugo leto zapored doseže več kot tisoč milijard dolarjev trgovinskega presežka, kar Pekingu daje precej močno izhodišče za pogajanja.

Tajvan in Iran ostajata občutljivi temi

Xi bo po pričakovanjih ponovno odprl vprašanje ameriške podpore Tajvanu. Washington pripravlja več milijard dolarjev vreden paket orožja za otok, ki ga Peking obravnava kot del kitajskega ozemlja.

Trump je pred tem povedal, da kitajski predsednik vprašanje Tajvana redno izpostavlja, vendar ameriška administracija ni napovedala spremembe svoje politike.

Pomemben del pogovorov bo tudi Iran. Kitajska ostaja največja kupka iranske nafte, Washington pa želi, da bi Peking uporabil svoj gospodarski vpliv za podporo dogovoru, ki bi zmanjšal napetosti na Bližnjem vzhodu.

Na Portal24.si smo maja poročali, da sta se Trump in Xi strinjala, da Iran ne sme pridobiti jedrskega orožja. Kitajska je takrat ZDA ponudila tudi pomoč pri odpiranju Hormuške ožine, vendar so se razmere od njunega zadnjega srečanja ponovno zaostrile.