Za izbrano kanadsko blago v skupni vrednosti skoraj 20 milijard dolarjev bodo 19. avgusta začele veljati dodatne ameriške carine. Trump je Kanado kritiziral tudi zaradi dima gozdnih požarov, a ta ni uradni razlog za ukrep.
Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal 3 razglase, s katerimi uvaja dodatne carine v višini 50 odstotkov na izbrane izdelke iz Kanade. Ukrep bo zajel približno 5,2 odstotka vsega kanadskega blaga, ki ga uvozijo ZDA.
Carine bodo po podatkih Bele hiše med drugim veljale za vino, mlečne izdelke, cement, pohištvo, oblačila, semena, ribiške palice, bazene in hokejsko opremo. Izvzeti bodo energenti, kalijeva gnojila, ribe, kritične surovine in izdelki, za katere že veljajo druge ameriške carine.
Nove dajatve bodo veljale tudi za blago, ki bi bilo po severnoameriškem trgovinskem sporazumu USMCA sicer upravičeno do ugodnejše obravnave.
Washington Kanadi očita trgovinsko diskriminacijo
Trump je ukrep sprejel na podlagi 338. člena ameriškega zakona o carinah iz leta 1930. Ta predsedniku omogoča uvedbo carin do 50 odstotkov proti državi, ki ameriško blago obravnava manj ugodno kot izdelke drugih trgovinskih partneric. Gre za prvo znano uporabo te določbe v skoraj 100 letih.
Washington Kanadi očita predvsem omejevanje dostopa ameriških avtomobilov, alkoholnih pijač in mlečnih izdelkov. Po podatkih ameriške administracije se je kanadski uvoz vozil iz ZDA v enem letu zmanjšal za približno 22 odstotkov, uvoz ameriških alkoholnih pijač pa za 81 odstotkov.
“Kanada v nasprotju z drugimi partnerji in zavezniki še naprej odgovarja s povračilnimi ukrepi,” je poudaril ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer. Bela hiša trdi, da želi z novimi carinami doseči bolj enakovredne pogoje za ameriške proizvajalce.
Dim požarov ni uradni razlog
Trump je pred objavo carin Kanado kritiziral tudi zaradi dima obsežnih gozdnih požarov, ki je dosegel dele ZDA. Omenil je možnost, da bi pri trgovinskih ukrepih upošteval tudi stroške, ki jih je dim povzročil na ameriški strani meje.
Pozneje je pojasnil, da nove carine niso odgovor na požare, ampak na trgovinske spore. Dim je bil torej del njegovega političnega pritiska na kanadske oblasti, ni pa naveden med pravnimi razlogi za uvedbo dajatev.
Kanada razmišlja o povračilnih ukrepih
Kanadski premier Mark Carney je ameriške carine označil za neupravičene ter napovedal nadaljevanje pogajanj. Po poročanju Reutersa Ottawa ne izključuje niti povračilnih ukrepov.
“Okrepili bomo trgovinske pogovore z ZDA in brez omahovanja zaščitili svoje interese, če bo to potrebno,” je dejal Carney. Dodal je, da so brez dogovora na mizi vse možnosti.
Kanadske province glede odgovora niso enotne. Ontario zahteva enakovredne povračilne carine, Alberta in Saskatchewan pa nasprotujeta omejevanju izvoza nafte in kalijevih gnojil. Washington in Ottawa imata do 19. avgusta še možnost, da s pogajanji preprečita uveljavitev novih dajatev.
