Združene države so uvedle nove carine na uvoz iz 60 trgovinskih partneric. Ukrep, ki zajema tudi Evropsko unijo, je začel veljati takoj po izteku začasne splošne carine.
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uvedla carine v višini 10 oziroma 12,5 odstotkov na blago iz 60 gospodarstev, med katerimi so Evropska unija, Kitajska, Velika Britanija, Kanada, Mehika, Japonska, Indija in Južna Koreja.
Washington ukrep utemeljuje z domnevno nezadostnim preprečevanjem uvoza izdelkov, ki so bili proizvedeni s prisilnim delom. Nove dajatve bodo po poročanju Reutersa zajele 99,4 odstotkov celotnega ameriškega uvoza, čeprav je predvidena vrsta izjem.
Za izdelke iz Evropske unije in Tajvana bo skupna carinska obremenitev skupaj z že obstoječimi dajatvami znašala največ 10 odstotkov. Za blago iz Japonske, Južne Koreje in Švice je zgornja meja določena pri 12,5 odstotkov. Če je že obstoječa carina enaka ali višja od določene meje, dodatne dajatve ne bo.
Iz ukrepa so izvzeti nafta in zemeljski plin, gnojila, nekatera živila ter izdelki, za katere že veljajo posebne carine zaradi nacionalne varnosti. Mednje spadajo avtomobili, jeklo, aluminij in baker.
Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je dejal, da Združene države prepoved uvoza blaga, proizvedenega s prisilnim delom, izvajajo že skoraj stoletje.
“Skrajni čas je, da enako storijo tudi naše trgovinske partnerice,” je poudaril Greer in dodal, da želi Washington odpraviti prakso, ki jo razume kot kršitev človekovih pravic in izkrivljanje trgovine.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je ameriško utemeljitev označila za neutemeljeno. Opozorila je, da ima Evropa plačani dopust in dobre delovne pogoje, zato želi Bruselj od Washingtona dodatna pojasnila.
Nove carine nadomeščajo začasno splošno carino v višini 10 odstotkov, ki jo je Trump uvedel za 150 dni, potem ko je ameriško vrhovno sodišče februarja razveljavilo njegov prejšnji carinski režim. Tokrat se Bela hiša sklicuje na 301. člen ameriškega trgovinskega zakona iz leta 1974.
