Ameriški predsednik Donald Trump je pogajalcem naročil, naj ne hitijo pri sklepanju dogovora z Iranom, čeprav je še konec tedna zatrjeval, da je sporazum “v veliki meri dosežen”. Iz Bele hiše zdaj prihajajo bolj previdna sporočila, medtem ko finančni trgi že reagirajo na možnost umiritve razmer na Bližnjem vzhodu.
V igri je okvirni dogovor, ki bi predvideval 60-dnevno podaljšanje premirja, postopno ponovno odprtje Hormuške ožine ter nadaljevanje pogajanj o iranskem jedrskem programu. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da pogovori potekajo “konstruktivno”, vendar morata obe strani “vzeti čas za pravilno izvedbo”.
Prav Hormuška ožina ostaja eno ključnih vprašanj pogajanj. Po februarskem izbruhu konflikta med ZDA, Izraelom in Iranom je Teheran dejansko zaprl pomorski koridor, skozi katerega potuje približno petina svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Posledica je bil močan skok cen energentov na svetovnih trgih.
Washington in Teheran blizu dogovora, a odprta ostajajo ključna vprašanja
Ameriški in iranski predstavniki v zadnjih dneh nakazujejo napredek, vendar podrobnosti ostajajo odprte. Med nerešenimi vprašanji so obseg odprave sankcij proti Iranu, sprostitev zamrznjenih iranskih sredstev ter prihodnost iranskega programa bogatenja urana.
Iran je po ocenah mednarodnih opazovalcev pred začetkom konflikta razpolagal s približno 440 kilogrami urana, obogatenega do 60-odstotne čistosti. To pomeni, da bi bil tehnično le še korak oddaljen od 90-odstotne stopnje obogatitve, potrebne za izdelavo jedrskega orožja.
Teheran vztraja, da je njegov jedrski program izključno civilne narave. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je za državno televizijo dejal, da je Iran pripravljen “zagotoviti svetu”, da ne razvija jedrskega orožja.
Po informacijah ameriških medijev bi lahko del morebitnega dogovora vključeval tudi predajo dela visoko obogatenega urana ali dodatne omejitve jedrskega programa, vendar dokončnega sporazuma še ni.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je ocenil, da je bil dosežen “pomemben, a ne dokončen napredek”, ob tem pa namignil, da bi lahko v primeru uspešnega dogovora Hormuška ožina znova postala povsem odprta za mednarodni promet.
Republikanci razdeljeni, Trump pod pritiskom konservativnega tabora
Pogovori z Iranom so povzročili razpoke tudi znotraj republikanske stranke. Del konservativnega tabora opozarja, da bi lahko Washington Iranu ponudil preveč popuščanja po večmesečnem vojaškem pritisku in sankcijah.
Senator Ted Cruz je morebitni dogovor označil za “katastrofalno napako”, predsednik senatnega odbora za oborožene sile Roger Wicker pa je dejal, da bi 60-dnevno premirje izničilo učinke operacije Epic Fury, v okviru katere so ZDA in Izrael konec februarja izvedli obsežne napade na iranske cilje.
Na drugi strani republikanski kongresnik Mike Lawler ocenjuje, da je administracija z vojaškim in gospodarskim pritiskom Iran prvič prisilila v “resna pogajanja”.
Po doseženem aprilskem premirju so ZDA uvedle blokado iranskih pristanišč. Trump je zdaj sporočil, da bo blokada ostala v veljavi, dokler dogovor ne bo dokončno potrjen in podpisan.
Pakistanski zunanji minister Ishaq Dar, ki sodeluje pri posredovanju med stranema, je medtem ocenil, da zadnji pogovori dajejo “razlog za optimizem” in da je pozitiven izid “na dosegu roke”.
