Prototip evropskega protibalističnega sistema Freyja naj bi bil pripravljen v prvi polovici leta 2027. Ukrajina želi z njim zmanjšati odvisnost od ameriških sistemov Patriot, ki jih zaradi okrepljenih ruskih napadov kronično primanjkuje.
Ukrajina želi skupaj z evropskimi državami in obrambnimi podjetji razviti cenovno dostopnejši sistem za prestrezanje ruskih balističnih raket. Projekt z imenom Freyja naj bi združil ukrajinske raketne zmogljivosti z evropskimi radarji, senzorji ter tehnologijo za vodenje izstrelkov.
Prvi delujoči prototip, ki bi že lahko pokazal praktične rezultate, želijo izdelati v prvi polovici prihodnjega leta. Sistem še ni operativen, zato napovedani rok predstavlja ambiciozen razvojni cilj, ne zagotovljen datum začetka uporabe.
Odvisnost od ameriških Patriotov
Ukrajina je pri obrambi pred ruskimi balističnimi raketami trenutno močno odvisna od ameriških sistemov Patriot. Ti veljajo za edino orožje v ukrajinskem arzenalu, ki lahko zanesljivo prestreza rakete, ki letijo z večkratno hitrostjo zvoka.
Dobavo Patriotov otežujejo omejene zaloge, dolgi proizvodni roki in politična negotovost. Rusija je v zadnjih tednih okrepila balistične napade na Kijev in Odeso, Ukrajina pa zaradi pomanjkanja prestreznih raket večine izstrelkov ni mogla uničiti.
Po poročanju Reutersa so voditelji desetih evropskih držav in predstavniki približno ducata obrambnih podjetij na nedavnem srečanju v Parizu uradno oblikovali koalicijo za protibalistično obrambo, katere osrednji projekt bo Freyja.
Ukrajina bi prispevala raketo, Evropa radarje
Ukrajina je pripravljena za projekt zagotoviti lansirno napravo in prestrezno raketo. Od evropskih zaveznikov pričakuje sodobne radarje, senzorje ter strokovno znanje na področju usmerjanja raket in krmilne elektronike.
Glavni industrijski partner bo ukrajinsko podjetje Fire Point, ki je razvilo tudi manevrirno raketo Flamingo. Podjetje je z nemškim proizvajalcem Hensoldt že sklenilo dogovor o zagotovitvi radarja.
Pri projektu sodelujejo tudi večja evropska obrambna podjetja Eurosam, Leonardo, Thales in Saab. Razvoj naj bi usklajeval mednarodni usmerjevalni odbor, ki bo določil stroške raziskav in razvoja. Med možnostmi je tudi ustanovitev posebnega sklada za zbiranje prispevkov ter zagotavljanje stabilnega financiranja.
Sistem z odprto arhitekturo
Freyja je zamišljena kot sistem z odprto arhitekturo. Posamezne države bi lahko izbirale radarje in druge sestavne dele lastnih ali partnerskih proizvajalcev, ne da bi bile vezane na enega dobavitelja.
Takšna zasnova bi lahko pospešila proizvodnjo, olajšala vključevanje evropske obrambne industrije in znižala stroške. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pristop primerjal s sestavljanjem lego kock, pri katerem bi različna podjetja prispevala posamezne dele skupnega sistema.
Freyja naj bi postala cenejša alternativa Patriotu, na katerega se zanašajo tudi številne evropske države. Francosko-italijanski sistem SAMP/T in nemški IRIS-T se uporabljata za zračno obrambo, po navedbah Reutersa pa se pri prestrezanju balističnih raket še nista izkazala kot primerljiva rešitev.
Uspeh projekta bo odvisen predvsem od hitrosti razvoja, rezultatov preizkusov in pripravljenosti evropskih držav, da zagotovijo denar ter potrebno tehnologijo. Če bo prototip uspešen, bi Freyja lahko pomenila pomemben korak k večji evropski samostojnosti na področju protibalistične obrambe.
