Sodniki so presodili, da mora biti presežek prihodkov nad odhodki namenjen razvoju zdravstvene dejavnosti, saj takšna ureditev prispeva k boljši dostopnosti zdravstvenih storitev.
Ustavno sodišče je odločilo, da določba novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja porabo presežka prihodkov nad odhodki pri koncesionarjih, ni v neskladju z ustavo. Presodilo je, da ureditev zasleduje javni interes, saj spodbuja vlaganja v zdravstveno dejavnost in s tem prispeva k boljši dostopnosti zdravstvenih storitev.
Po noveli zakona, sprejeti lani, morajo koncesionarji presežek prihodkov nad odhodki porabiti za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti. To vključuje naložbe v prostore in opremo, usposabljanje zaposlenih, plače ter druge tekoče stroške poslovanja.
Pobudniki opozarjali na poseg v gospodarsko pobudo
Pobudo za presojo ustavnosti so vložili Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ter drugi pobudniki. Sklicevali so se na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2018, s katero je bila podobna ureditev razveljavljena zaradi neskladja s pravico do svobodne gospodarske pobude.
Po njihovem mnenju zakonodajalec ni navedel novih ustavno dopustnih razlogov za ponovno omejevanje porabe presežkov, temveč je prejšnjo ureditev zgolj terminološko spremenil. Menili so tudi, da določba posega v pravico do zasebne lastnine.
Namen je preprečiti kopičenje presežkov iz javnih sredstev
Ustavno sodišče je poudarilo, da izpodbijana ureditev izrecno zahteva namensko porabo javnih sredstev. Ob tem je opozorilo, da vlada in državni zbor pojem porabe za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti razlagata široko, zlasti pri koncesionarjih, ki dejavnost opravljajo kot fizične osebe.
Po presoji sodišča je bistveni namen zakonske določbe preprečiti kopičenje presežkov, katerih poraba ne bi bila povezana z izvajanjem zdravstvene dejavnosti. Pri tem je dodalo, da je mogoče določbo razlagati glede na okoliščine posameznega primera, zato se lahko njeni učinki v praksi razlikujejo.
Sodišče ocenjuje, da vlaganje ustvarjenih presežkov v razvoj zdravstvene dejavnosti izboljšuje pogoje za zdravljenje pacientov, hkrati pa krepi možnosti za dolgoročno delovanje koncesionarjev in ohranjanje obsega javne zdravstvene službe. To po njegovi presoji pozitivno vpliva na dostopnost zdravstvenih storitev.
Odločitev sprejeta s šestimi glasovi proti trem
Ustavno sodišče je zavrnilo tudi očitke o posegu v pravico do zasebne lastnine. Presodilo je, da namen zakonske ureditve ni omejevanje dohodkov koncesionarjev, temveč preprečevanje, da bi se presežki, ustvarjeni iz javnih sredstev, porabljali za namene, ki niso povezani z zdravstveno dejavnostjo.
Odločbo je ustavno sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnica Tamara Kek ter sodnika Rok Čeferin in Marko Starman. Čeferin in Starman sta podala odklonilni ločeni mnenji, sodnice Nina Betetto, Neža Kogovšek Šalamon in Katja Šugman Stubbs pa pritrdilna ločena mnenja. STA
