Državni zbor bo lahko parlamentarno preiskovalno komisijo imenoval tudi, če bo vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Ustavno sodišče je razveljavilo določbo zakona, ki je imenovanje komisije do njegove odločitve samodejno preprečevala. Presodilo je, da takšen odlog ni vedno potreben, nepotrebno zavlačevanje pa posega v ustavno pristojnost DZ.
Zahtevo za presojo ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024 je vložil državni svet. Med drugim je izpodbijal 1.a člen, ki ureja možnost vložitve zahteve za presojo skladnosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave z ustavo in zakoni.
Kot poroča STA, je ustavno sodišče v delni odločbi razveljavilo odstavek, po katerem DZ do odločitve ustavnih sodnikov ni smel imenovati preiskovalne komisije. Odločitev so sodniki sprejeli soglasno.
Samodejni odlog po presoji sodišča ni nujen
Zahtevo za ustavno presojo lahko v 30 dneh po objavi akta med drugim vložijo najmanj tretjina poslancev, ki niso predlagali preiskave, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in občine. Sodišče mora zadevo obravnavati absolutno prednostno in o njej odločiti v 60 dneh.
Po dosedanji ureditvi je že sama vložitev zahteve preprečila imenovanje preiskovalne komisije. Ustavni sodniki so presodili, da takšna avtomatična posledica posega v pristojnost DZ, da opravi parlamentarno preiskavo, ki mu jo daje 93. člen ustave.
“Odlog ni vedno nujen,” je poudarilo sodišče. Obenem je opozorilo, da zaradi preobremenjenosti tudi ni nujno, da bo lahko o zahtevi odločilo v predpisanem roku.
Ustavno sodišče je pojasnilo, da njegova odločitev ne izključuje ustavnosodne presoje akta o odreditvi parlamentarne preiskave. Postopek in pravna sredstva morajo biti po njegovi presoji urejeni tako, da čim manj ovirajo ali zavlačujejo parlamentarno preiskavo.
Če bodo izpolnjeni zakonski pogoji, bo lahko sodišče še vedno začasno zadržalo izvajanje akta o odreditvi preiskave in določilo način izvajanja zadržanja. To možnost mu že daje zakon o ustavnem sodišču, zato z razveljavitvijo določbe ni nastala pravna praznina.
O preostalih določbah še ni odločeno
Ustavno sodišče za zdaj ni odločilo o drugih določbah zakona, ki jih izpodbija državni svet. Zahteva se nanaša tudi na peti odstavek 3. člena, 3.a člen in tretji odstavek 5. člena zakona o parlamentarni preiskavi.
V Svobodi, ki je predlagala zakon, kot ključno izpostavljajo, da sodišče ni poseglo v določbe o možnosti pritožbe posameznika, ki meni, da so mu bile s parlamentarno preiskavo kršene človekove pravice.
Poslanka Lucija Tacer Perlin je opozorila, da sprejeta novela zakona takšno možnost odpravlja. “Te možnosti v novem zakonu ni več, zato je treba na referendum in tam jasno povedati, da smo proti de facto uvedbi politične policije,” je dejala.
DZ je novelo zakona že sprejel, vendar ta še ne velja, saj bodo volivci o njej odločali na zakonodajnem referendumu 11. oktobra. Novela med drugim posega prav v 1.a člen in močno omejuje krog upravičencev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o parlamentarni preiskavi.
