Ko se poletna vročina nekoliko umiri, številni pričakujejo konec kihanja, srbečih oči in zamašenega nosu. Toda za alergike september pogosto ni olajšanje. Prav takrat so v zraku še pelod ambrozije in pelina, po dežju pa težave lahko povzročajo tudi plesni.
Najbolj znana septembrska nadloga je ambrozija. Gre za invazivno rastlino, katere pelod lahko veter raznese tudi daleč od rastišč. Po aktualnih napovedih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano sta med glavnimi alergeni v tem delu leta prav ambrozija in pelin; obremenitev z ambrozijo je lahko v nižinah, zlasti na vzhodu države, visoka.
Pri občutljivih ljudeh se težave najpogosteje pokažejo kot kihanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos, srbeče ali solzne oči. Ambrozija lahko sproži tudi alergijsko astmo. Ker so simptomi podobni začetku prehlada, veliko ljudi najprej misli, da so “nekaj staknili”.
Pelod ni edini jesenski alergen
September je lahko naporen tudi za tiste, ki na ambrozijo niso preobčutljivi. Po deževnih dneh, ob vlagi in v prostorih, kjer je slabše prezračevanje, se poveča pomen plesni. Spore plesni so v zraku zunaj in v notranjih prostorih — v kopalnicah, kleteh, ob zamakanju, v vlažnih kotih ali ob slabo vzdrževanih klimatskih napravah.
Ameriška akademija za alergijo, astmo in imunologijo med tipičnimi znaki alergije na plesen navaja srbenje nosu in oči, kihanje, voden izcedek ter zamašen nos. Pri ljudeh z astmo lahko izpostavljenost plesni sproži piskanje, občutek tiščanja v prsih ali težje dihanje. Več o teh simptomih navaja AAAAI.
Če se težave ponavljajo v istem prostoru, denimo doma, v pisarni ali v kleti, ni smiselno kriviti le “jesenskega zraka”. Vzrok je lahko vlažen zid ali skrita plesen.
Pri zmanjševanju težav pomaga, da spremljamo pelodno napoved NLZOH, ob večjih obremenitvah pa zračenje prestavimo na čas po dežju ali pozneje zvečer. Po prihodu od zunaj je koristno umiti obraz in lase, oblačil pa ne puščati v spalnici. V stanovanju je pomembno redno prezračevanje in odpravljanje vira vlage — ne le prikrivanje madeža s premazom.
Ko alergija več dni moti spanec, delo ali šolske obveznosti, je smiseln posvet v lekarni oziroma pri zdravniku. Še posebej pa ne gre odlašati ob piskanju v prsih, težkem dihanju ali poslabšanju astme.
Telo lahko na dolgotrajen stres in slab spanec odreagira tudi fizično, o čemer smo že pisali v prispevku Ko stres postane fizičen. Pri alergijah pa je prvi korak precej bolj konkreten: ugotoviti, kaj je sprožilec, in ga čim bolj omejiti.
