Trgovinska zbornica Slovenije ostro nasprotuje predlogu skupine poslank in poslancev poslanske skupine Svoboda s prvopodpisanim Borutom Sajovicem, po katerem bi najvišje dovoljene marže pri prodaji goriv znižal skoraj za polovico. V zbornici opozarjajo, da predlagane marže ne bi pokrile stroškov poslovanja, ukrep pa bi najbolj prizadel manjše distributerje in lahko ogrozil zanesljivo oskrbo z gorivi.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Borutom Sajovicem je 15. septembra v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o začasnih ukrepih za oblikovanje cen določenih naftnih derivatov. Pod predlogom so med drugim podpisani tudi Robert Golob, Alenka Bratušek, Klemen Boštjančič, Matej Arčon in drugi poslanci nekdanje vladne stranke.
Predlog vsebuje dva osrednja ukrepa: občutno znižanje najvišjih dovoljenih marž za goriva ter umik komponente HVO iz izračuna modelske cene dizelskega goriva.
Po veljavni vladni uredbi lahko marža trgovcev za dizel, 95-oktanski bencin in kurilno olje znaša največ 11,5 centa na liter. Poslanci Svobode predlagajo, da bi se znižala:
- pri dizlu na 5,91 centa na liter,
- pri 95-oktanskem bencinu na 6,07 centa na liter,
- pri kurilnem olju na šest centov na liter.
Marže bi se tako glede na trenutno dovoljeno raven zmanjšale za približno 47 do 49 odstotkov oziroma za več kot pet centov na liter.
Poslanci Svobode: Del bremena naj prevzamejo tudi trgovci
Predlagatelji zakon utemeljujejo z visokimi cenami energentov in njihovim vplivom na gospodinjstva ter gospodarstvo. Po njihovem mnenju ni pravično, da država pritisk na cene zmanjšuje predvsem z nižjimi trošarinami in drugimi ukrepi, medtem ko dovoljene marže trgovcev ostajajo na sedanji ravni.
“V obdobju izvajanja ukrepov državne pomoči ni smiselno niti pravično, da bi se država odpovedala trošarinam in s tem znižala prihodke v državnem proračunu, medtem ko bi lastniki trgovcev z naftnimi derivati na račun povišanih marž še naprej kovali dobičke na račun potrošnikov,” so zapisali v obrazložitvi.
Po njihovih navedbah nižja marža ne bi posegla v pravico trgovcev do opravljanja dejavnosti in ustvarjanja dobička, temveč bi vzpostavila pravičnejše razmerje med interesi distributerjev in potrošnikov.
Predlog bi iz izračuna modelske cene dizla umaknil tudi dodatek HVO oziroma hidrogenirano rastlinsko olje. Ta biološka komponenta je v model vključena v triodstotnem deležu, njena cena pa je vezana na mednarodne borzne kotacije obnovljivega dizla.
Predlagatelji ocenjujejo, da HVO maloprodajno ceno dizla zvišuje za približno tri do pet centov na liter. Distributerji bi lahko v času veljavnosti ukrepa na trgu ponujali dizelsko gorivo brez tega dodatka.
V predlogu je zapisano tudi, da zakon ne bi imel finančnih posledic za državni proračun ali druga javnofinančna sredstva.
TZS: Marža pokriva tudi plače, prevoz in delovanje servisov
V Trgovinski zbornici Slovenije zavračajo trditev, da je dovoljena marža mogoče obravnavati zgolj kot dobiček trgovca.
Pojasnjujejo, da morajo distributerji z njo pokriti plače zaposlenih, prvo in vmesno skladiščenje goriv, transport, dostavo do prodajnih mest, obratovanje in vzdrževanje bencinskih servisov ter zagotavljanje neprekinjene oskrbe.
“Višina marže, ki je v predlogu zakona, pokrivanja navedenih stroškov poslovanja ne zagotavlja, kar pomeni, da predlog zakona zavestno in načrtno sili trgovce z naftnimi derivati v negativno poslovanje,” opozarjajo.
Posebej naj bi bili izpostavljeni manjši distributerji, ki imajo praviloma manj prodajnih mest in manj možnosti za pokrivanje izgub z drugimi dejavnostmi. Po oceni TZS bi predlagani ukrep lahko ogrozil njihovo poslovanje in posledično tudi oskrbo z energenti v posameznih delih države.
Zbornica zavrača tudi oceno, da bi znižanje marž bistveno omililo draginjo. “Višina marže, kot je predlagana v zakonu, ne more bistveno vplivati na končno ceno in s tem ne more blažiti podražitve pogonskih goriv, s katero se ne sooča samo EU, temveč ves svet,” so zapisali.
Opozarjajo še, da predlog ne vsebuje celovite ekonomske analize različnih sistemov oblikovanja cen goriv v državah EU. Po analizi TZS naj bi marže v drugih članicah v povprečju znašale od 19 do 22 centov na liter prodanega pogonskega goriva.
Vlada je medtem že posegla v izračun cen
TZS ob tem poudarja, da je vlada že sprejela ukrepe za blažitev rasti cen goriv, s katerimi želi zmanjšati pritisk na gospodinjstva, podjetja in inflacijo, obenem pa ohraniti vzdržne pogoje poslovanja distributerjev.
S tem se odpira tudi vprašanje, ali je dodatno zakonsko znižanje marž po že sprejetih vladnih ukrepih sploh potrebno in kakšne bi bile njegove posledice za manjše ponudnike.
Predlagana ukrepa bi veljala šest mesecev, vlada pa bi ju lahko s sklepom podaljšala še za največ šest mesecev. Predlog je šele na začetku zakonodajnega postopka in še ni bil sprejet.
