Obisk zdravnika ni preizkus, na katerem bi morali pustiti dober vtis. Zamolčano zdravilo, prehransko dopolnilo, kozarec alkohola ali simptom, o katerem nam je nerodno govoriti, lahko vpliva na diagnozo in izbiro zdravljenja. Zdravnik lahko pravilno presoja le na podlagi informacij, ki jih ima.
Ljudje zdravstvene podatke pogosto prikrijejo zaradi sramu, strahu pred obsojanjem ali skrbi, da bodo izvedeli nekaj neprijetnega. Nekateri želijo ugajati zdravniku, zato trdijo, da redno jemljejo zdravila, se zdravo prehranjujejo ali ne kadijo, čeprav to ne drži.
Ameriški zdravstveni portal MedlinePlus poudarja, da je iskren pogovor eden najpomembnejših pogojev za kakovostno zdravstveno obravnavo. To je pet stvari, ki jih zdravniku nikoli ne bi smeli zamolčati.
1. Zdravila ste opustili ali jih ne jemljete po navodilih
Zdravniku povejte, če ste zdravilo prenehali jemati, zmanjšali odmerek, ga jemljete le občasno ali pogosto pozabite nanj. Razlog ni pomemben: lahko vas motijo neželeni učinki, skrbi vas dolgotrajna uporaba ali pa zdravila preprosto ne želite jemati.
Če zdravnik ne ve, da terapije ne uporabljate po navodilih, lahko napačno sklepa, da zdravilo ne deluje. Posledica je lahko višji odmerek, dodatno zdravilo ali nepotrebna preiskava.
Omenite tudi zdravila brez recepta, protibolečinske tablete, pripravke za spanje, odvajala, vitamine, zelišča in prehranska dopolnila. Ameriška agencija za zdravila FDA opozarja, da lahko tudi rastlinski pripravki vplivajo na delovanje zdravil ali povečajo nevarnost neželenih učinkov.
Na pregled je najbolje prinesti seznam vseh pripravkov z odmerki in podatkom, kako pogosto jih jemljete. Zdravniku povejte tudi, če ste noseči, dojite ali obstaja možnost nosečnosti.
2. Alkohol, kajenje, droge in zdravila, ki vam niso bila predpisana
Ljudje pogosto zmanjšajo količino alkohola, ki ga spijejo, ali zamolčijo uporabo konoplje, poživil in drugih drog. Nekateri ne omenijo pomirjeval, uspaval ali protibolečinskih zdravil, ki so jih dobili od druge osebe.
Te informacije niso pomembne zaradi moralne presoje, temveč zaradi varnosti. Alkohol, droge in različna zdravila lahko spremenijo laboratorijske izvide, povzročijo simptome ali nevarno vplivajo na predpisano terapijo in anestezijo.
Zdravniku povejte, kaj uporabljate, kako pogosto in v kakšnih količinah. Koristen je čim natančnejši odgovor. “Občasno” lahko za nekoga pomeni en kozarec na mesec, za drugega več pijač vsak konec tedna.
Enako velja za kajenje in elektronske cigarete. Podatek lahko vpliva na oceno težav z dihanjem, srcem in ožiljem ter na odločitev o nekaterih zdravilih ali posegih.
3. Simptomi, o katerih vam je nerodno govoriti
Kri v blatu ali urinu, težave z odvajanjem, uhajanje urina, spolne težave, nenavaden izcedek, spremembe na dojkah, težave z duševnim zdravjem in motnje hranjenja so teme, ki jih ljudje pogosto zamolčijo.
Prav neprijeten simptom je lahko podatek, ki zdravniku pomaga povezati druge težave in izbrati prave preiskave. Pomembno je tudi, kdaj se je simptom začel, kako pogosto se pojavlja ter kaj ga poslabša ali omili.
Pred pregledom si lahko težave zapišete. Če vam je o določeni temi težko spregovoriti, lahko začnete preprosto: “Nekaj vam moram povedati, pa mi je o tem neprijetno govoriti.”
Zdravniku povejte tudi, česa se bojite. Če vas pri običajnem glavobolu skrbi možganski tumor ali pri bolečini v prsih srčna bolezen, tega ne skrivajte. Zdravnik sicer ne more vedeti, katera skrb vas je pripeljala na pregled.
4. Zdravljenja si ne morete privoščiti ali mu težko sledite
Finančne in praktične ovire neposredno vplivajo na zdravljenje. Nekateri si težko privoščijo zdravila, doplačila, medicinske pripomočke ali priporočeno prehrano. Drugi nimajo prevoza, ne morejo dobiti prostega dne ali zaradi družinskih obveznosti težko prihajajo na preglede.
Če zdravnik za oviro ne ve, bo morda pripravil načrt, ki ga v resničnem življenju ne boste mogli upoštevati. Včasih je mogoče predpisati cenejše zdravilo, prilagoditi urnik jemanja ali poiskati drugačno obliko obravnave.
Tudi če rešitve ni mogoče najti takoj, je iskrena informacija koristnejša od prikrivanja, da zdravila niste prevzeli ali da na naslednji pregled ne boste mogli priti.
5. Ne razumete diagnoze ali navodil
Zdravniške razlage lahko vsebujejo izraze, ki jih bolnik ne pozna. K nerazumevanju prispevajo tudi stres, časovna stiska in strah pred diagnozo. Ljudje kljub temu pogosto pokimajo, ker jim je nerodno ponovno vprašati.
Če ne razumete, kaj pomeni diagnoza, kako jemljete zdravilo ali kdaj morate na kontrolo, to jasno povejte. Zdravnika lahko prosite, naj razlago ponovi z enostavnejšimi besedami ali navodila zapiše.
Britanska zdravstvena služba NHS bolnikom svetuje, naj pred odhodom preverijo, ali vedo, kaj sledi, kdaj pričakujejo rezultate in na koga se obrnejo ob poslabšanju.
Pomaga tudi, če zdravniku s svojimi besedami ponovite navodila: “Ali sem prav razumel, da zdravilo jemljem dvakrat na dan do naslednje kontrole?” Tako lahko morebitni nesporazum odpravita še pred koncem pregleda.
Iskrenost pri zdravniku ni priznanje napake. Je podatek, ki lahko prepreči napačno zdravljenje, nevarno kombinacijo zdravil ali nepotrebno preiskavo. Če ima zdravnik popolnejšo sliko vaših simptomov, navad, zdravil in življenjskih okoliščin, lahko predlaga varnejšo in izvedljivejšo obravnavo.
