Zaloge nafte v najrazvitejših svetovnih gospodarstvih so padle na najnižjo raven v več kot dveh desetletjih, medtem ko omejen promet skozi Hormuško ožino še naprej obremenjuje svetovno oskrbo z energenti. Ameriška Uprava za energetske informacije (EIA) napoveduje nadaljnje zmanjševanje svetovnih zalog nafte tudi v prihodnjih mesecih.
Po najnovejši oceni EIA se bodo svetovne zaloge nafte v tekočem četrtletju zmanjševale za približno 6,3 milijona sodčkov na dan. V tretjem četrtletju naj bi se tempo zmanjševanja še pospešil in dosegel 7,66 milijona sodčkov dnevno.
Po podatkih EIA so zaloge nafte v državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) zdrsnile na najnižjo raven po letu 2003.
V OECD je vključenih 38 držav, med njimi Združene države Amerike, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Izrael, Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo.
Analitiki razloge za upad zalog povezujejo predvsem z dolgotrajnimi motnjami v prometu skozi Hormuško ožino, eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za prevoz nafte. Zaradi omejenega pretoka energentov so morale države in podjetja v zadnjih mesecih posegati po komercialnih in strateških rezervah.
Rekorden izvoz ameriške nafte
Pomanjkanje bližnjevzhodne nafte je povečalo povpraševanje po ameriški surovi nafti in naftnih derivatih.
Po podatkih EIA je neto ameriški izvoz surove nafte in naftnih derivatov aprila dosegel rekordnih 5,8 milijona sodčkov na dan.
Ameriške oblasti pričakujejo, da bo povprečni neto izvoz v celotnem letu 2026 znašal 4,2 milijona sodčkov dnevno. To bi pomenilo občutno povečanje v primerjavi z letom 2025, ko je neto izvoz znašal približno 1,4 milijona sodčkov na dan.
Napovedi nadaljnjega zmanjševanja svetovnih zalog kažejo, da energetski trg ostaja močno odvisen od razmer na Bližnjem vzhodu. Dokler bo promet skozi Hormuško ožino omejen, bodo države po ocenah analitikov še naprej nadomeščale primanjkljaj z zalogami in povečevanjem uvoza iz alternativnih virov, predvsem iz Združenih držav Amerike.
Podatki EIA kažejo, da se svetovni trg nafte sooča z enim največjih pritiskov na oskrbo v zadnjih letih, kar ohranja negotovost glede prihodnjega gibanja cen energentov.
